Navigation path

Left navigation

Additional tools

Zavarovanje: Primer Slovenije na Sodišču EU zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

European Commission - IP/11/181   16/02/2011

Other available languages: EN FR DE

IP/11/181

Bruselj, 16. februar 2011

Zavarovanje: Primer Slovenije na Sodišču EU zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Evropska komisija se je odločila, da primer Slovenije preda Sodišču, saj njeni predpisi v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem niso v celoti skladni z direktivami EU o neživljenjskem zavarovanju in s predpisi EU o prostem pretoku kapitala ter svobodnem opravljanju storitev. Komisija meni, da veljavni slovenski predpisi lahko vodijo v izkrivljanja na enotnem trgu zavarovalniških storitev in manjšo izbiro za slovenske potrošnike. Komisija je Sloveniji septembra 2010 poslala obrazloženo mnenje, v katerem je od slovenskih organov zahtevala, da svojo zakonodajo uskladijo s pravom EU. Vendar pa zadevna zakonodaja ni bila spremenjena tako, da bi bila skladna s pravom EU.

Kakšen je namen zadevnih predpisov EU?

Od 70. let prejšnjega stoletja je EU sprejela več direktiv, ki spodbujajo gospodarsko učinkovitost in integracijo evropskega zavarovalniškega trga. Da se zavarovalnicam omogoči ustanavljanje in delovanje v celotni EU ter svobodno zagotavljanje njihov storitev, je bil oblikovan skupni pravni okvir. Poleg zagotavljanja močnejše konkurence in večje izbire na zavarovalniškem trgu je namen vzpostavitve pravnega okvira zagotoviti boljšo zaščito potrošnikov.

Na kakšen način Slovenija krši ta pravila?

Nekatere določbe slovenskega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz Pogodbe o delovanje Evropske unije (PDEU) in direktivami EU o neživljenjskem zavarovanju. Ta zakon od tujih zdravstvenih zavarovalnic namreč zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. Komisija je mnenja, da omenjena zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu s pravili EU (člen 56 PDEU) zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve.

Čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, so zdravstvene zavarovalnice omejene pri delitvi dobička delničarjem, kar je po mnenju Komisije v navzkrižju s predpisi EU o prostem pretoku kapitala (člen 63 PDEU).

Zakon od zavarovalnic zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za nadzor. Ta lahko v primeru, da ima pomisleke v zvezi z na primer dvigom premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo preišče podrobneje. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice. Po mnenju Komisije pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami EU o neživljenjskem zavarovanju.

Kakšne posledice ima to za državljane in podjetja?

Zgoraj omenjeni predpisi zdravstvenim zavarovalnicam iz drugih držav članic omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja svojih storitev v Sloveniji. To tujim zdravstvenim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem zavarovalniškem trgu in tako omejuje izbiro, ki je na voljo slovenskim potrošnikom.

Dodatne informacije

Zavarovanje:

http://ec.europa.eu/internal_market/insurance/index_en.htm

Najnovejše informacije o postopkih za ugotavljanje kršitev v vseh državah članicah:

http://ec.europa.eu/community_law/index_en.htm

Za več informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev glej MEMO/11/86


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website