Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Večja zaščita otrok v EU pred mednarodnimi ugrabitvami

Bruselj, 21. decembra 2011 – Danes je Evropska komisija predlagala, da EU sprejme pristop Rusije in sedmih drugih držav k mednarodni konvenciji, zasnovani za preprečevanje ugrabitev otrok. Haaška konvencija iz leta 1980 zagotavlja hitro vrnitev otrok, ki jih je ugrabil eden od staršev, v državo njihovega običajnega prebivališča, prav tako pa varuje tudi pravice staršev do stikov. Mednarodne ugrabitve otrok so globalni problem, ki vsako leto prizadene več tisoč otrok. Današnje dejanje bo dejansko razširilo zaščito otrok v EU na osem novih držav: Rusijo, Albanijo, Andoro, Armenijo, Gabon, Maroko, Sejšele in Singapur. Do zdaj je Konvencijo ratificiralo 86 držav, tudi vse države članice EU.

„Preprečevanje ugrabitev otrok je bistveni del Agende EU za otrokove pravice,“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „V EU že imamo vzpostavljena stroga pravila za zagotovitev, da se lahko ugrabljeni otroci vrnejo in se spori hitro rešijo. S sprejemom Rusije in drugih držav za enakovredne EU v okviru tega mednarodnega sporazuma lahko zagotovimo, da otroci tudi na svetovni ravni uživajo podobno zaščito.“

Če je eden od staršev v zadevi ugrabitve iz države zunaj EU, se Haaška konvencija uporablja samo, če je njegova matična država članica Konvencije. Podpisnice Konvencije so vse države članice EU, Evropska komisija pa dejavno spodbuja članstvo v Konvenciji na mednarodni ravni, da bi bili lahko otroci po vsem svetu bolje zaščiteni.

Ta večstranska pogodba si ne prizadeva za odločanje v skrbniških zadevah, pač pa določa postopek, po katerem se lahko ugrabljeni otrok hitro vrne v svojo matično državo. Ko se otrok vrne, se lokalni organi lahko odločijo, kje in s kom naj bi otrok živel. Konvencija je namenjena tudi zagotovitvi varstva pravice do stikov.

Če eden od staršev ugrabi otroka v EU, tako imenovana Uredba Bruselj IIa (Uredba Sveta št. 2201/2003) nalaga stroge obveznosti za zagotovitev vrnitve otroka. V skladu z navedeno uredbo sodišča v državi članici EU, v katero je bil otrok ugrabljen, ne morejo zavrniti odredbe o vrnitvi otroka v matično državo.

Nedavno zbrani podatki kažejo, da Uredba dobro deluje: na splošno se spori v zvezi z ugrabitvijo otroka med državami članicami EU rešujejo veliko bolj učinkovito in hitro, zlasti zaradi odprave kompleksnega postopka eksekvature. To pomeni, da sodišča v krajšem času priznajo in izvršijo sodbe iz druge države članice.

Ozadje

Člen 38(4) Konvencije iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki izjavljajo, da sprejemajo pristop te države. Evropska unija se mora tako odločiti, ali naj sprejme pristop Rusije in drugih držav.

Ker mednarodna ugrabitev otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je treba odločitev, ali naj EU prek svojih držav članic sprejme pristop drugih držav h Konvenciji iz leta 1980, sprejeti v obliki sklepa Sveta.

Februarja 2011 je Komisija predstavila Agendo EU za okrepitev otrokovih pravic, s katero se uveljavljajo načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (IP/11/156). Ta vključuje vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi lahko EU zagotovi dodano vrednost politikam za dobrobit in varnost otrok, tudi s spodbujanjem otroku prijaznega pravosodja, boljšim informiranjem otrok glede njihovih pravic ter izboljšanjem varnosti interneta za otroke.

Dodatne informacije

Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

Evropska komisija – Otrokove pravice

http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/rights-child/index_en.htm

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

Kontakti:

Matthew Newman +32 22962406

Mina Andreeva +32 22991382


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website