Navigation path

Left navigation

Additional tools

Časovni načrt za energetiko do leta 2050: varen in konkurenčen energetski sektor z nizkimi emisijami ogljika ni utopija

European Commission - IP/11/1543   15/12/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Časovni načrt za energetiko do leta 2050: varen in konkurenčen energetski sektor z nizkimi emisijami ogljika ni utopija

Bruselj, 15. decembra 2011 ─ Da bi do leta 2050 dosegli zastavljeni cilj zmanjšanja emisij za več kot 80 %, bi morali emisije ogljika pri energetski proizvodnji v Evropi bolj ali manj odpraviti. Kako doseči ta cilj, ne da bi s tem posegali v dobavo energije in konkurenčnost, je vprašanje, na katerega odgovarja Časovni načrt za energetiko do leta 2050, ki ga bo Evropska komisija predstavila danes. Ta dokument na osnovi analize različnih scenarijev opisuje učinke energetskega sistema brez emisij ogljika in okvir politike, ki je potreben za navedeni sistem. Načrt državam članicam omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe na področju energetike in ustvarijo stabilno poslovno okolje za zasebne naložbe, zlasti do leta 2030.

Komisar za energetiko Günther Oettinger je dejal:Le nov energetski model bo lahko dolgoročno prispeval k zanesljivosti, konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju našega sistema. Evropski okvir, ki navaja potrebne ukrepe na področju politike za zagotovitev ustreznih naložb, je že pripravljen.”

Opravljena analiza temelji na nazornih scenarijih, ki upoštevajo različne kombinacije pri izvajanju glavnih načel dekarbonizacije (energetska učinkovitost, obnovljivi viri, jedrska energija ter zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida). Verjetno se ne bo uresničil nobeden izmed teh scenarijev, kljub temu pa vsi scenariji z gotovostjo napovedujejo, da v prihodnjih letih po zaslugi sprejetih ukrepov ne bomo obžalovali zamujenih priložnosti.

Časovni načrt za energetiko do leta 2050 opredeljuje številne dejavnike, ki bodo imeli pozitivne učinke pod vsemi pogoji, in pri tem navaja nekatere ključne dosežke:

  • Dekarbonizacija energetskega sistema je s tehničnega in ekonomskega vidika izvedljiva. Vsi scenariji, ki temeljijo na dekarbonizaciji, omogočajo doseganje ciljev v zvezi z napovedanim zmanjšanjem emisij, hkrati pa je z njimi na daljši rok povezanih manj stroškov kot z izvajanjem trenutnih politik na tem področju.

  • Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so ključnega pomena. Ne glede na izbrano kombinacijo izkoriščanih energetskih virov je treba zagotoviti višjo energetsko učinkovitost in povečati delež obnovljivih virov, le tako bo namreč mogoče doseči ciljne vrednosti CO2 v letu 2050. Prav tako vsi scenariji napovedujejo, da bo imela električna energija v prihodnosti večjo vlogo. Upoštevajo tudi različne deleže pri porabi plina, nafte, premoga in jedrske energije, kar državam članicam omogoča prožnost pri kombiniranju energetskih virov, če zgodaj vzpostavijo dobro povezani notranji trg.

  • Zgodnje naložbe stanejo manj. Odločitve o naložbah v infrastrukturi do leta 2030 je treba nemudoma sprejeti, saj je treba nadomestiti infrastrukturo, ki je bila zgrajena pred 30 do 40 leti. S takojšnjim ukrepanjem se bodo države članice izognile višjim stroškom v naslednjih dvajsetih letih. Evolucija energetskih virov v EU zahteva modernizacijo in veliko bolj prilagodljivo infrastrukturo, ki med drugim vključuje čezmejne povezave, „inteligentna” električna omrežja in sodobne tehnologije z nizkimi emisijami ogljika za proizvajanje, prenos in shranjevanje energije.

  • Obvladovanje povišanja cen. Današnja vlaganja bodo pripravila teren za nizke cene energije v prihodnosti. Cena elektrike bo predvidoma naraščala do leta 2030, kasneje pa se lahko zniža po zaslugi nižjih stroškov dobave, varčevalne politike in izboljšav v tehnologiji. Začetne stroške bodo odtehtali visok nivo trajnostnih naložb v evropsko gospodarstvo, nova delovna mesta na lokalni ravni in večja neodvisnost od uvoza energije. Vsi scenariji zagotavljajo dekarbonizacijo brez večjih razlik pri skupnih stroških oziroma posledicah za zanesljivost oskrbe z energijo.

  • Pogoj je ekonomija obsega. Pristop na evropski ravni bo pripomogel k zmanjšanju stroškov in povečanju zanesljivosti dobave v primerjavi z vzporednimi nacionalnimi programi. Načrt predvideva tudi skupni energetski trg, ki naj bi bil vzpostavljen pred letom 2014.

Ozadje

Namen načrta je do leta 2050 doseči cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij ogljika, hkrati pa izboljšati evropsko konkurenčnost in zanesljivost dobave energije. Države članice že načrtujejo bodočo energetsko politiko na nacionalni ravni, vendar je treba združiti sile in uskladiti njihova prizadevanja znotraj širšega okvira.

Načrtu bodo v prihajajočih letih sledile še druge politične pobude na posameznih področjih energetske politike in prihodnje leto bodo predloženi predlogi v zvezi z notranjim trgom, obnovljivimi viri energije in varnostjo jedrske energije.

Komisija je marca 2011 objavila celovit načrt v zvezi z dekarbonizacijo, ki se nanaša na celotno gospodarstvo. V analizo so bili zajeti vsi sektorji ─ proizvodnja električne energije, transport, stanovanjski sektor, industrija in kmetijstvo. Komisija prav tako pripravlja časovne načrte za posamezne sektorje, med katerimi je Časovni načrt za energetiko do leta 2050 zadnji in se osredotoča na celoten energetski sektor.

Dodatne informacije

Časovni načrt za energetiko do leta 2050:

http://ec.europa.eu/energy/energy2020/roadmap/index_en.htm

Za več informacij o Časovnem načrtu za energetiko do leta 2050 glej

MEMO/11/914.

Kontakti:

Marlene Holzner (+32 22960196)

Nicole Bockstaller (+32 22952589)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website