Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Javno zdravje: Komisija predlaga učinkovite ukrepe za boljšo zaščito državljanov pred različnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje

Bruselj, 8. decembra 2011. Evropska komisija je danes za boljšo zaščito evropskih državljanov pred različnimi nevarnostmi za zdravje in zagotavljanje v celoti usklajenega odziva v kriznih razmerah sprejela zakonodajni predlog o ukrepih za obravnavanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih v nedavnih kriznih razmerah, kot so pandemija H1N1 v letu 2009, oblak vulkanskega pepela v letu 2010 in izbruh epidemije okužb z bakterijo E. coli v letu 2011, namerava Komisija okrepiti ukrepe za pripravljenost na take krizne razmere in njihovo reševanje. Glavni ukrepi vključujejo:

  • razširitev obstoječega usklajevalnega mehanizma za nalezljive bolezni na vse nevarnosti za zdravje, ki so posledica bioloških, kemijskih ali okoljskih dejavnikov;

  • povečanje pooblastil Odbora za zdravstveno varnost;

  • okrepitev pripravljenosti na krizne razmere, na primer z omogočanjem skupne nabave cepiv;

  • vzpostavitev mehanizmov za priznavanje evropskih „izrednih zdravstvenih razmer“, da se omogoči hitrejše zagotavljanje zdravil;

  • dogovor o vseevropskih čezmejnih nujnih ukrepih, ko krizne razmere povzročijo veliko smrtnih žrtev in nacionalni ukrepi niso uspešni pri preprečevanju širjenja bolezni.

Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je dejal: „V današnji globalni družbi ljudje in blago prečkajo meje, bolezni pa se lahko širijo po vsej Evropi in svetu v samo nekaj urah. Evropska unija in države članice morajo biti zato pripravljeni skupaj ukrepati popolnoma usklajeno, da ustavijo razširjanje bolezni. Predlog, ki smo ga sprejeli danes, določa mehanizme in strukture za učinkovito zaščito vseh evropskih državljanov pred različnimi nevarnostmi za zdravje.“

Biološki, kemijski in okoljski dejavniki lahko sprožijo resne čezmejne nevarnosti za zdravje. Take nevarnosti se lahko pojavijo kot bolezni, ki se širijo s človeka na človeka, kot so gripa, bolezni, prenosljive s hrano in vodo, kot so botulizem, okužbe z bakterijo E. coli, ali so posledica izrednih vremenskih razmer, kot so vročinski vali ali hladna obdobja. V zadnji letih je Evropska unija utrpela več takih kriznih razmer. V predlogu Komisije so predstavljeni ukrepi za krepitev odzivanja na resne čezmejne nevarnosti v EU, ki temeljijo na sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja za nalezljive bolezni iz leta 1998.

Ozadje

Evropska komisija je razvila zmogljivosti za upravljanje kriznih zdravstvenih razmer in vzpostavila niz politik, mehanizmov in instrumentov za reševanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje. Vzpostavljene so bile politike, prilagojene naravi nevarnosti, ki se osredotočajo na primer na civilno zaščito, kazenski pregon in podporne strukture.

Vendar se različne vrste resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje do zdaj na ravni EU niso reševale dosledno. Nevarnosti, ki so posledica bioloških, kemijskih in okoljskih dogodkov, se ne obravnavajo enako kot tiste, ki izhajajo iz nalezljivih bolezni.

Trenutni predlog temelji na obstoječih strukturah, ki so nadalje okrepljene z naslednjimi ukrepi.

1. Razširitev ocen tveganja in usklajevanja ukrepov za nalezljive bolezni na vse nevarnosti za zdravje, ki so posledica bioloških, kemijskih ali okoljskih dejavnikov

V času kriznih zdravstvenih razmer je za omejitev razširitve in učinkov na zdravje ter obveščanje državljanov s tekočimi informacijami in nasveti bistveno vedeti, kakšna je narava nevarnosti, na kakšen način ter kako hitro in daleč se širi. Za epidemiološki nadzor nalezljivih bolezni je že vzpostavljena mreža, ki jo sestavljajo Evropska komisija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in nacionalni organi. Z novim predlogom je tovrstno strokovno sodelovanje predvideno tudi za druge resne čezmejne nevarnosti za zdravje. V primeru take nevarnosti se lahko vzpostavijo priložnostne mreže za izmenjavo informacij, oceno tveganja, združevanje znanstvenikov in strokovnega znanja.

2. Okrepitev vloge Odbora za zdravstveno varnost za boljše usklajevanje ukrepov v kriznih zdravstvenih razmerah

Ministri za zdravje EU so leta 2001 po terorističnih napadih in namerni sprostitvi toksinov vraničnega prisada v ZDA ustanovili Odbor za zdravstveno varnost EU. Odbor vse od svoje ustanovitve podpira usklajeno odzivanje na krizne razmere na področju javnega zdravja na ravni EU z usklajevanjem ocen tveganja in upravljanjem resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje. S predlogom ima Odbor formalizirano vlogo in širša pooblastila, ki vključujejo svetovanje državam članicam ter Komisiji o političnih in strokovnih vprašanjih glede zdravstvene varnosti.

3. Povečanje pripravljenosti na krizne razmere

Za obvladovanje kriznih razmer je bistvenega pomena izdelan načrt pripravljenosti o ukrepih v kriznih zdravstvenih razmerah. V predlogu Komisije je predvideno, da vsaka država članica usklajuje prizadevanja za razvoj, krepitev in vzdrževanje nacionalnega načrta pripravljenosti in odzivanja s posvetovanjem z drugimi državami članicami. Taki načrti vključujejo med drugim ukrepe za izboljšanje dostopa do zdravstvenih protiukrepov in usklajevanje z drugimi ključnimi akterji. Države članice prav tako upoštevajo smernice Komisije, ki bo usklajevala postopek. Smernice se lahko nanašajo na zdravstvene ukrepe ali obveščanje javnosti. Predlog daje tudi osnovo za skupno prostovoljno nabavo cepiv in drugih zdravstvenih protiukrepov za zainteresirane države članice.

4. Vzpostavitev mehanizmov za priznavanje evropskih „izrednih zdravstvenih razmer“, da se omogoči hitrejše zagotavljanje zdravil (za zajezitev kriznih razmer)

V predlogu je predvideno, da lahko EU v primeru, da se življenjsko nevarne bolezni, ki se jih lahko prepreči s cepivom ali zdravi z zdravili, hitro širijo v Evropi in če Svetovna zdravstvena organizacija še ni razglasila „izrednih“ razmer, prizna evropske izredne zdravstvene razmere, izključno za namene hitrejšega izdajanja dovoljenj za nova zdravila ali spremembo uporabe zdravila. V skladu z veljavno zakonodajo EU mora Evropska komisija počakati na Svetovno zdravstveno organizacijo, da razglasi mednarodne izredne razmere po vseh celinah. Namen te določbe je obvladovanje razmer, ko se bolezen širi v Evropi (in ne na svetovni ravni) in je s farmacevtskimi izdelki možno rešiti življenja.

5. Evropski čezmejni nujni ukrepi

Predlog predvideva, da Komisija v zelo specifičnih izrednih razmerah, kadar veliko ljudi umre ali je hospitaliziranih in so ukrepi držav članic neučinkoviti pri nadzoru širjenja prek meja, sprejme čezmejne nujne ukrepe, ki so povezani na primer z omejitvijo izbruha ali pregledovanjem okuženih državljanov.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/health/preparedness_response/policy/index_sl.htm.

Spletna stran komisarja Dallija:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/dalli/index_en.htm.

MEMO/11/884

Kontakti:

Frédéric Vincent (+32 22987166)

Aikaterini Apostola (+32 22987624)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website