Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Državne pomoči: Komisija podaljšuje krizna pravila za banke

Bruselj, 1. decembra 2011 – Evropska komisija je posodobila in podaljšala začasna pravila o nadzoru državnih pomoči, namenjena ocenjevanju javne podpore finančnim institucijam v času krize. Gre predvsem za razlago, kako zagotoviti, da država prejme ustrezno nadomestilo, če se države članice odločijo – in za to obstaja vedno večja verjetnost v prihodnje – dokapitalizirati svoje banke z uporabo instrumentov, kot so navadne delnice, ki ne zagotavljajo fiksnih donosov vnaprej. Dogovorjena je bila tudi revidirana metodologija v zvezi z nadomestili za jamstva, odobrena bankam, ki so bila do zdaj najpogosteje uporabljen instrument podpore. Nova metodologija naj bi zagotovila, da premije, ki jih plačujejo banke, odražajo njihovo notranje tveganje in ne tveganja v zvezi z zadevno državo članico ali trgom kot celoto. Pravila se bodo uporabljala, dokler bodo to zahtevali pogoji na trgu.

Evropska komisija je v obdobju 2008–2009 sprejela posebna pravila o državnih pomočeh, ki državam članicam omogočajo, da podprejo bančni sistem v času finančne krize in s tem zagotovijo finančno stabilnost, ne da bi prišlo do nepotrebnega izkrivljanja konkurence na enotnem trgu Evropske unije. Krizna pravila so se obnesla, saj zagotavljajo, da banke izvedejo prestrukturiranje, kadar so potrebne spremembe njihovih poslovnih modelov (če so na primer zelo odvisne o tveganih dejavnosti), da se zagotovi dolgoročna poslovna uspešnost teh bank. Z zagotovitvijo, da del bremena prevzamejo delničarji in imetniki hibridnega kapitala, je Komisija nenazadnje tudi poskrbela, da se za podporo bankam namenja manj davkoplačevalskega denarja.

Ker so zaradi zaostritve napetosti na trgih državnih obveznic banke v Uniji ponovno pod pritiskom, je treba podaljšati krizna pravila, zlasti da se pomaga pri uveljavitvi svežnja ukrepov, o katerem se je Evropski svet dogovoril oktobra in je namenjen ponovni vzpostavitvi zaupanja ter nadaljevanju potrebnega prestrukturiranja sektorja,“ je dejal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za konkurenco, Joaquín Almunia. Dodal je: Še naprej bomo vztrajali pri prestrukturiranju in čiščenju bilanc, kadar bo to potrebno, da se rešimo iz začaranega kroga, ki ga ustvarjata kriza v zvezi z državnim dolgom in šibek finančni sektor. Komisija bo pri uporabi svojih pravil v celoti upoštevala elemente, ki kažejo, da lahko banke uspešno poslujejo na dolgi rok, ne da bi bilo potrebno večje prestrukturiranje.“

S sporočilom o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje, ki ga je sprejela Komisija, še naprej ostajajo v veljavi štiri sporočila, v katerih so opredeljeni pogoji za združljivost podpore bankam s pravili o državni pomoči, določenimi v Pogodbi. Gre za podporo v obliki jamstev za financiranje, dokapitalizacije in ukrepov za oslabljena sredstva ter za zahteve glede načrta prestrukturiranja ali načrta za uspešno poslovanje (sporočilo o prestrukturiranju).

Komisija bo tudi v prihodnje zagotavljala hitre začasne odobritve ukrepov, potrebnih za ohranitev finančne stabilnosti, če bodo izpolnjeni pogoji iz njenih sporočil.

Dodatne informacije

Zaradi čedalje večjih napetosti na trgih državnih obveznic od letošnje poleti je bančni sektor EU ponovno pod pritiskom. To zahteva podaljšanje izrednih kriznih pravil, vključno z olajšanjem izvajanja „bančnega svežnja“, o katerem so se oktobra dogovorili voditelji držav ali vlad EU. Sveženj je namenjen povrnitvi zaupanja v bančni sektor z jamstvi za srednjeročno financiranje in oblikovanjem začasne kapitalske rezerve v višini 9-odstotnega deleža najkakovostnejšega kapitala na podlagi tržnega vrednotenja izpostavljenosti državnega dolga.

Zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja Komisija pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Ker so donos iz teh delnic dividende in kapitalski dobički, ki so že po opredelitvi negotovi, je pojasnjeno, kako jih je treba vrednotiti na podlagi tržnih podatkov, da se zagotovi ustrezno nadomestilo za državo. Država bi morala delnice vpisati z dovolj velikim odbitkom cene glede na zadnjo ceno delnice, odvisno med drugim od velikosti kapitalskega vložka v primerjavi z obstoječim kapitalom banke in vrste delnic (z glasovalno pravico ali brez nje). Hibridni kapitalski instrumenti, ki bi se uporabili, kadar banke kratkoročno ne bi mogle plačati dogovorjenega nadomestila, bi morali vsebovati „alternativni mehanizem za izplačilo kuponov“, pri katerem bi se kuponi, ki jih ni mogoče izplačati v gotovini, državi poplačali v obliki delnic.

Komisija je pregledala tudi navodila o premijah, ki jih morajo banke plačati za jamstva, da se zagotovi omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in odrazi tveganje za javne finance. Revidirana metodologija določa najnižje premije, ki bi se morale uporabljati, kadar so jamstva odobrena na nacionalni ravni. Nova pravila se uporabljajo za jamstva za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo od enega leta do pet let (sedem let v primeru kritih obveznic). Pravila za instrumente s krajšo ročnostjo ostajajo nespremenjena.

Načrti prestrukturiranja

Komisija bo od držav članic tudi v prihodnje zahtevala, da predložijo načrt prestrukturiranja (ali posodobljen obstoječi načrt prestrukturiranja) za vse banke, ki prejemajo državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva, ne glede na vir podpore (nacionalna sredstva ali sredstva EU), njeno velikost ali razlog odobritve. Ali je prestrukturiranje potrebno, bo Komisija določila na podlagi sorazmerne ocene dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala vse relevantne elemente: ali je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, ali je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene državnih obveznic držav EGP glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in ali analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja.

Bankam, ki niso prejele državne podpore v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva, so pa upravičene do finančnih sredstev, za katera jamči država, načrtov prestrukturiranja ni treba predložiti. Samo banke, ki so največje „uporabnice“ državnih jamstev za svoje obveznosti, bodo morale Komisiji še naprej poročati o uspešnosti svojega poslovanja.

Ozadje

Krizna pravila so bila prvič sprejeta v obdobju 2008–2009, ko je propad družbe Lehman Brothers sprožil finančno krizo. Sestavljajo jih sporočilo o bančništvu, sporočilo o dokapitalizaciji, sporočilo o oslabljenih sredstvih in sporočilo o prestrukturiranju. Ta posebna pravila so bila uvedena na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju EU, ki Komisiji omogoča odobritev državne podpore za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice.

Pravila so bila že dvakrat posodobljena. Julija 2010 so se zvišale premije za jamstva, da bi se bolj upošteval profil tveganja upravičencev in preprečila prekomerna odvisnost od instrumenta, ki predstavlja visoko potencialno tveganja za javne finance. Decembra 2010 so se ta pravila podaljšala za eno leto, glavna sprememba pa je zadevala zahtevo, da vse banke, ki prejemajo podporo v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva, predložijo načrt prestrukturiranja ne glede na velikost podpore (glej IP/10/1636).

Seznam tekočih postopkov o državnih pomočeh ter sklepov, sprejetih od začetka krize, lahko najdete v MEMO/11/858..

Celotno besedilo sporočila je na voljo na:

http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/temporary.html

Kontakti:

Amelia Torres (+32 22954629)

Maria Madrid Pina (+32 22954530)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website