Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Državne pomoči: če ne upoštevamo pomoči zaradi krize, statistični pregled kaže nadaljevanje trenda manjše, a bolje usmerjene pomoči

Bruselj, 1. decembra 2011 – Po podatkih jesenskega statističnega pregleda državnih pomoči, ki ga je pripravila Evropska komisija, je obseg nacionalne podpore finančnemu sektorju, ki so jo banke dejansko uporabile med oktobrom 2008 in 31. decembrom 2010, znašal okrog 1 600 milijard EUR (13 % BDP). Večina pomoči (74 %) je bila v obliki jamstev države za medbančne kredite (glej podatke spodaj). Komisija je danes podaljšala pravila o državnih pomočeh, ki se v času krize uporabljajo za banke, pojasnila pravila o nadomestilih za dokapitalizacijo ter revidirala pravila o premijah za jamstva za medbančno financiranje. S sprejetimi ukrepi želi zagotoviti, da država dobi ustrezno nadomestilo (glej IP/11/1488).

Podpora realnemu gospodarstvu na podlagi začasnih kriznih pravil se je leta 2010 zmanjšala na 11,7 milijarde EUR. Gre za skoraj 50-odstoten padec v primerjavi z letom 2009, ki odraža tako nizko koriščenje kot proračunske omejitve v večini držav članic EU. Zato Komisija ne predlaga podaljšanja začasnega okvira, saj so običajna pravila o pomočeh, denimo za spodbujanje naložb rizičnega kapitala, izboljšanje energetske učinkovitosti ali podporo malim in srednjim podjetje, v teh okoliščinah enako primerna. Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov, ki naj bi pomagalo ublažiti nedelovanje trga, še velja, enkratno subvencijo v višini 500 000 EUR na podjetje pa je že leta 2010 nadomestilo običajno pravilo de minimis.

Vrednost pomoči, ki ni povezana s krizo, je ostala približno enaka in je leta 2010 znašala 73,8 milijarde EUR ali 0,6 % BDP. Usmerjena je bila predvsem v horizontalne cilje, ki manj izkrivljajo konkurenco, denimo kot pomoč za raziskave in inovacije, varstvo okolja ter zagotavljanje rizičnega kapitala za mala in srednja podjetja. Statistični pregled tudi kaže, da države članice nezakonito pomoč izterjajo precej hitreje, saj so ob koncu junija 2011 zaradi ukrepanja Komisije in verjetno tudi pritiskov glede izboljšanja javnih financ uspele izterjati 82 % (okrog 12 milijard EUR) tovrstne pomoči.

Glavni pogoj, da se prekine povezava med državo in finančnim sektorjem, je rešitev krize v zvezi z državnim dolgom. Naše analize kažejo, da smo z nadzorom državnih pomoči uspeli izpolniti njihov namen, tj. zaščitili smo gospodarsko in finančno stabilnost, zaenkrat brez nepopravljive škode za konkurenco in enotni trg,“ je dejal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za konkurenco, Joaquín Almunia. Dodal je: „Odločen sem, da ponovno vzpostavimo običajna pravila takoj, ko bodo tržni pogoji to dopuščali, ter zagotovimo, da se pomoč, ki jo prejemajo banke in realno gospodarstvo, porabi za večjo rast in ustvarjanje delovnih mest.“

Podpora bankam

Med letom 2008 in 31. decembrom 2010 je bilo za podporo finančnim institucijam dejansko uporabljenih 1 608 milijard EUR.

Šlo je za naslednje ukrepe v podporo likvidnosti bank:

  • tekoča državna jamstva za financiranje bank v povprečni višini 1 199 milijard EUR (10 % BDP) in druge (kratkoročne) ukrepe v podporo likvidnosti ter

  • ukrepe v podporo solventnosti bank v znesku 409 milijard EUR (3 % BDP), ukrepe dokapitalizacije in obravnavanje oslabljenih sredstev.

Skoraj 60 % celotne pomoči je odpadlo na tri države članice, in sicer Irsko (25 %), Združeno kraljestvo (18 %) in Nemčijo (15 %).

Pomoč realnemu gospodarstvu – začasni okvir

Da bi bil učinek zaostrovanja pogojev kreditiranja čim manjši, so države članice na podlagi začasnega okvira, ki ga je Komisija sprejela konec leta 2008, odobrile pomoč tudi realnemu gospodarstvu. Glavni ukrep podpore je bila enkratna subvencija v višini do 500 000 EUR na podjetje, ki pa se je leta 2010 prenehala uporabljati. Temu ukrepu so sledile subvencionirane obresti pri posojilih ali subvencionirana jamstva, znižane obresti za okolju prijazne naložbe in pomoč za rizični kapital.

Države članice so med decembrom 2008 in 1. oktobrom 2011 na podlagi začasnega okvira dale na voljo 82,9 milijarde EUR. Leta 2009 je bilo skupaj uporabljenih 21 milijard EUR, leta 2010 pa le 11,7 milijarde EUR. To kaže, da je bilo v določeni meri na voljo tržno financiranje.

Dolgoročni trend „nekrizne“ pomoči

Pomoč, ki ni povezana s krizo, se je ustalila pri 73,7 milijarde EUR ali 0,6 % BDP. Pomoč industriji in storitvam je znašala 61 milijard EUR ali 0,5 % BDP, od tega je bilo 85 % namenjenih horizontalnim ciljem v skupnem interesu. Komisija je opazila predvsem večjo osredotočenost pomoči na regionalni razvoj, raziskave in varstvo okolja. Poleg manjšega izkrivljanja konkurence taki ukrepi prispevajo tudi k doseganju strateških ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zastavljenih v strategiji Evropa 2020.

Še naprej se kažejo pozitivni rezultati reform v okviru akcijskega načrta za obdobje 2005–2008 (glej IP/05/680). Skoraj 90 % celotne pomoči se dodeljujejo prek skupinskih izjem ali shem (glej IP/06/1765 in IP/08/1110). Ko Komisija take splošne ukrepe enkrat odobri, lahko države članice brez nadaljnjega pregleda Komisije odobrijo pomoč posameznim podjetjem. To jim daje večjo prožnost in zmanjšuje upravno breme, merila glede združljivosti pa zagotavljajo enake pogoje na notranjem trgu. Samo pri 11,5 % celotne pomoči gre za individualno oceno.

Statistični pregled tudi kaže, da so konec junija 2011 upravičenci državi, ki jim je pomoč odobrila, vrnili približno 82 % ali okrog 12 milijard EUR celotne nezakonite in nezdružljive pomoči. To je jasno izboljšanje v primerjavi s koncem leta 2004, ko je bilo izterjanih le 25 % take pomoči.

Statistični pregled s prilogami, statističnimi podatki in kazalniki za vse države članice je na voljo na:

http://ec.europa.eu/comm/competition/state_aid/studies_reports/studies_reports.html

Kontakti:

Amelia Torres (+32 22954629)

Maria Madrid Pina (+32 22954530)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website