Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pomorska politika: nova strategija za rast in delovna mesta na območju Atlantskega oceana

European Commission - IP/11/1456   25/11/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Pomorska politika: nova strategija za rast in delovna mesta na območju Atlantskega oceana

Bruselj, 25. novembra 2011 – Komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki bo v ponedeljek, 28. novembra, v Lizboni predstavila novo pomorsko strategijo za rast in delovna mesta na območju Atlantskega oceana, ki jo je pred kratkim sprejela Evropska komisija. V strategiji so opredeljeni izzivi in priložnosti v regiji ter opisane obstoječe pobude, ki lahko podpirajo rast in nastanek novih delovnih mest. Strategija se bo izvajala leta 2013 na podlagi akcijskega načrta. Komisija poziva zainteresirane strani, naj pomagajo pri oblikovanju konkretnih projektov, ki bi se lahko financirali iz sredstev EU. Komisija bo spodbujala razvoj akcijskega načrta z nizom delavnic in skupin za razpravo (t. i. atlantskim forumom), pri katerih bodo lahko sodelovali najrazličnejši udeleženci. Nova strategija temelji na celostni pomorski politiki EU in sledi podobnim strategijam, ki so bile oblikovane za Baltsko morje, Arktični ocean in Sredozemsko morje. Komisarka Maria Damanaki bo strategijo predstavila na konferenci na visoki ravni o Atlantskem oceanu in dnevu za zainteresirane strani, ki bosta organizirana 28. in 29. novembra v Lizboni, kjer bo potekala prva razprava.

Komisarka Maria Damanaki, odgovorna za pomorske zadeve in ribištvo, je povedala: „Evropa nujno potrebuje nove daljnovidne ukrepe za pametno, trajnostno in vključujočo rast v novem nizkoogljičnem ,modrem gospodarstvu‘. Za nanovo nastajajoče pomorske gospodarske panoge je zelo verjetno, da bodo postale eden od stebrov strategije za rast in delovna mesta Evropa 2020. Platforma za sodelovanje, ki jo omogoča naša celostna pomorska politika, lahko atlantski regiji pomaga doseči mednarodno priznano pomorsko odličnost.“

Komisija vabi vse zainteresirane strani (nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, industrijo, civilno družbo in skupine za razmislek), naj prek atlantskega foruma prispevajo svoje strokovno znanje in izkušnje ter zamisli glede akcijskega načrta. Atlantski forum bo obsegal niz delavnic s poudarkom na izzivih in priložnostih, opredeljenih v strategiji, kot tudi spletni forum za razprave. Forum bo začel delovati leta 2012, njegove dejavnosti pa bodo prenehale leta 2013, potem ko bodo v njegovem okviru pripravljeni prispevki za akcijski načrt. Za financiranje strategije ne bodo potrebna dodatna sredstva, saj bodo ukrepi financirani iz obstoječih in prihodnjih sredstev EU.

Velike možnosti za „modro rast“

Atlantski ocean ima veliko možnosti za izkoriščanje vetrne energije ter energije valovanja in plimovanja. Po ocenah naj bi v Evropi do leta 2020 približno 20 % zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju izviralo iz atlantske regije. Globokomorsko rudarjenje bi lahko pripomoglo h kritju dela povpraševanja EU po surovinah. Priobalno ribogojstvo je obetavna panoga in tretjina vseh rib, ki jih ulovi ribiško ladjevje EU, se iztovori v atlantskih pristaniščih.

Večina teh možnosti pa je še v povojih in jih je treba spodbujati, da bi se lahko razvile v samostojne gospodarske panoge. Zato je potrebno sodelovanje javnih organov in drugih zainteresiranih strani v regiji, Evropska unija pa lahko zagotavlja sinergijo na nadnacionalni ravni. Veliko ukrepov se že izvaja, vendar jih je treba racionalizirati in okrepiti z učinkovito rabo obstoječih in prihodnjih sredstev EU.

Pomorsko prostorsko načrtovanje lahko na primer spodbuja ribogojstvo, saj investitorjem daje večjo pravno varnost in preprečuje spore glede pomorskega prostora. Pomorsko znanje in Evropsko omrežje za pomorsko opazovanje in podatke (EMODNET) lahko zagotovita pomorske podatke, ki so nepogrešljivi za ozaveščeno sprejemanje odločitev. Boljša vključitev pomorskega nadzora lahko pripomore k hitrejšemu odzivanju na grožnje in krizne razmere (od ujm do piratstva) ter tako k varnejšemu Atlantskemu oceanu.

Nove panoge pa se ne morejo razviti brez usposobljene delovne sile. Grozde akademske dejavnosti in pomorske industrije je treba spodbujati, delavcem pa omogočiti podporo in prekvalifikacijo, da bi se lahko s panog v zatonu (npr. ribištva) preusmerili na nanovo nastajajoče panoge. Atlantska regija ima pestro ponudbo tudi za turiste. Njena kultura, kulinarika in naravne lepote pomenijo bogastvo, ki še ni v celoti izkoriščeno.

Ozadje

Področje uporabe strategije obsega obale, teritorialne vode in vode v pristojnosti petih držav članic EU (Francije, Irske, Portugalske, Španije in Združenega kraljestva ter njihovih čezmorskih ozemelj, kot so Azori, Kanarski otoki, Francoska Gvajana, Guadeloupe, Madeira, Martinique, Saint Barthélemy in Saint Martin) ter mednarodne vode. Strategija pa ne vključuje Severnega morja in Arktičnega oceana. Za Arktični ocean je bila razvita posebna strategija.

Oblikovanje atlantske strategije je skladno s celostno pomorsko politiko EU, katere cilj je uskladiti vse politike EU s pomorsko razsežnostjo ter tako zagotoviti okoljsko trajnost in kakovost življenjskih razmer na obalnih območjih ob hkratnem spodbujanju potenciala rasti pomorskih gospodarskih panog. Strategije za Baltsko morje, Arktični ocean in Sredozemsko morje so bile že sprejete.

Več informacij:

Spletne strani o celostni pomorski politiki glede Atlantskega oceana

Konferenca o Atlantskem oceanu v Lizboni

Kontakta:

Oliver Drewes: +32 22992421

Lone Mikkelsen: +32 22960567


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website