Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Okolje: zaskrbljujoče zmanjšanje števila sladkovodnih rib, mehkužcev in rastlin

Bruselj, 22. novembra 2011 – Danes objavljeno novo poročilo kaže, da je položaj evropske naravne dediščine zaskrbljujoč. Z evropskim rdečim seznamom, ki je del rdečega seznama ogroženih vrst™ Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN), je bilo ocenjeno stanje precejšnega dela evropskih avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst. Ugotovljeno je bilo, da je velik delež mehkužcev, sladkovodnih rib in vaskularnih rastlin zdaj ogroženih. Ocena stanja približno 6 000 vrst kaže, da je ogroženih 44 % sladkovodnih mehkužcev, 37 % sladkovodnih rib, 23 % dvoživk, 20 % izbranih kopenskih mehkužcev, 19 % plazilcev, 15 % sesalcev in kačjih pastirjev, 13 % ptičev, 11 % izbranih saproksilnih hroščev, 9 % metuljev in 467 vrst vaskularnih rastlin.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „Blaginja ljudi v Evropi in po vsem svetu je odvisna od blaga in storitev, ki jih zagotavlja narava. Če ne bomo raziskali razlogov za ta upad živalskih in rastlinskih vrst in se nemudoma odzvali za njegovo zajezitev, se lahko zgodi, da bomo krvavo plačali.“

Sladkovodni mehkužci so med trenutno ocenjenimi vrstami najbolj ogrožena skupina. Nekoč široko razširjena sladkovodna školjka Margaritifera auricularia se zdaj pojavlja le v peščici rek v Franciji in Španiji. Trenutno je uvrščena med kritično ogrožene vrste, v 80. letih prejšnjega stoletja pa je veljala za skoraj izumrlo. Ta vrsta je ena od dveh, za kateri je bil na evropski ravni izdelan akcijski načrt, še vedno pa tečejo programi za ohranjanje vrste, ki dajejo upanje za njeno prihodnost.

„Podatki potrjujejo zaskrbljujoč položaj evropskih mehkužcev“, je povedala koordinatorka rdečega seznama ogroženih vrst IUCN Annabelle Cuttelod. „Če pomislimo še na visoko stopnjo ogroženosti sladkovodnih rib in dvoživk, je jasno, da so ekosistemi evropskih sladkovodnih rib dejansko resno ogroženi in kličejo po nujnem ukrepanju za ohranitev vrst.“

Zelo ogrožene so tudi sladkovodne ribe, zlasti zaradi onesnaževanja, prelova, izgube habitatov in vnosa tujih vrst. Ogroženi so zlasti jesetri, saj je sedem od osmih evropskih vrst zdaj kritično ogroženih.

V kategorijo vaskularnih rastlin so vključeni divji sorodniki kulturnih rastlin, ki so ključnega pomena za prehransko varnost, vendar so pogosto zanemarjeni v smislu ohranjanja. Kritično ogrožena Beta patula je bližnji divji sorodnik gojene vrste pese in pomemben genski vir za krepitev virusne odpornosti. Druge kulturne rastline, pri katerih je mogoče opaziti zaskrbljujoče visoke stopnje ogroženosti, so sladkorna pesa, pšenica, oves in solata, ki so gospodarsko pomembne poljščine v Evropi.

Vendar so tu tudi dobre novice, in sicer so v oceni poudarjeni uspehi na področju dobro zasnovanih ohranitvenih ukrepov. Veliko vrst, zaščitenih z Direktivo o habitatih EU in vključenih v mrežo zaščitenih območij Natura 2000, ima zdaj večje možnosti za preživetje. Rastlinska vrsta Centranthus trinervis , ki je endemična na Korziki, je bila črtana s seznama kritično ogroženih vrst in vključena na seznam ogroženih zaradi strogega varovanja edinega poznanega kraja, kjer rastlina raste. Poleg tega je nadzor invazivnih vrst, kot so na primer rastline, koze in podgane, koristil večini ogroženih kopenskih polžev na Madeiri v preteklih desetih letih.

Ozadje

Evropski rdeči seznam, ki je sestavljen z uporabo enakih meril kot svetovni rdeči seznam ogroženih vrst™ IUCN, vendar je omejen na Evropo, je pregled stanja ohranjenosti približno 6 000 evropskih vrst (sesalcev, plazilcev, dvoživk, sladkovodnih rib, metuljev, kačjih pastirjev in izbranih skupin hroščev, mehkužcev in vaskularnih rastlin). V njem so opredeljene vrste, ki jim grozi izumrtje na regionalni ravni, da se lahko sprejmejo ukrepi za ohranitev vrste in izboljša njihov položaj. Evropski rdeči seznam v glavnem financira Evropska komisija. Vrste so razporejene v osem kategorij ogroženosti. Tiste, ki so opredeljene kot kritično ogrožene, ogrožene ali ranljive so skupno poimenovane kot „ogrožene“.

Seznam so sestavili program za svetovne vrste IUCN, evropski regionalni urad IUCN, odbor za preživetje vrst IUCN in njegova mreža strokovnjakov ter številni partnerji, vključno z organizacijami Butterfly Conservation Europe in European Invertebrates Survey ter bernskim naravoslovnim muzejem (Švica).

EU se odziva na ogroženost sladkovodnih rib, mehkužcev in drugih vrst biotske raznovrstnosti z novo Strategijo o biotski raznovrstnosti , ki je bila sprejeta maja tega leta. Namen te ambiciozne nove strategije je ustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov v EU do leta 2020. Da bi Evropa dosegla svoj namen, je določenih šest glavnih ciljev in 20 ukrepov. Cilji zajemajo:

  • celovito izvajanje naravovarstvene zakonodaje EU za zaščito biotske raznovrstnosti,

  • boljšo zaščito ekosistemov in pogostejšo uporabo zelene infrastrukture,

  • več trajnostnega kmetijstva in gozdarstva,

  • boljše upravljanje staležev rib,

  • strožje nadzore invazivnih tujih vrst,

  • večji prispevek EU k zaustavitvi svetovne izgube biotske raznovrstnosti.

Več informacij:

Za podrobne informacije glej http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/redlist in http://www.iucnredlist.org/europe .

Fotografije visoke ločljivosti si lahko prenesete s spletnega naslova http://tinyurl.com/cecpg5c .

Objave video novic so na voljo na spletnem naslovu tvlink.org .

Kontakta:

Joe Hennon (+32 22953593)

Monica Westeren (+32 22991830)


Side Bar