Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija želi bolj kakovostne bonitetne ocene

European Commission - IP/11/1355   15/11/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija želi bolj kakovostne bonitetne ocene

Bruselj, 15. november 2011 – Bonitetne agencije imajo pomembno vlogo na današnjih finančnih trgih, saj njihove ocene neposredno vplivajo na dejanja vlagateljev, posojilojemalcev, izdajateljev in vlad. Tako lahko na primer znižanje bonitetne ocene podjetja vpliva na kapital, ki ga mora imeti banka, znižanje bonitetne ocene državnega dolga pa povzroči podražitev državnih posojil. Kljub sprejetju evropske zakonodaje o bonitetnih agencijah v letih 2009 in 2010 so nedavni dogodki v zvezi z dolžniško krizo znotraj evrskega območja pokazali, da naš trenutni regulativni okvir ni dovolj dober. Zato je danes Komisija predložila predloge za dodatno zaostritev tega okvira in obravnavo večjih pomanjkljivosti.

Komisar za notranji trg Michel Barnier je dejal: Bonitetne ocene neposredno vplivajo na trge in širše gospodarstvo ter tako na blagostanje evropskih državljanov. Niso zgolj mnenja. Bonitetne agencije so v preteklosti zagrešile resne napake. Prav tako sem bil presenečen nad časom objave bonitetnih ocen nekaterih držav – tako so bile nekatere ocene na primer objavljene sredi pogajanj o mednarodnem programu pomoči za zadevno državo. Ne smemo dovoliti, da bi ocene nadalje povečale tržna nihanja. Moj prvi cilj je zmanjšati preveliko zaupanje v ocene ter hkrati izboljšati kakovost postopka ocenjevanja. Bonitetne agencije morajo upoštevati strožja pravila, uporabljati preglednejši postopek ocenjevanja in odgovarjati za svoje napake. Poleg tega želim več konkurence v tem sektorju.“

Štirje glavni cilji predlaganih osnutkov direktive in uredbe

1. Zagotoviti, da finančne institucije pri odločitvah glede naložb ne zaupajo slepo zgolj bonitetnim ocenam

Bonitetne ocene imajo trenutno navidezno institucionalno vlogo. Zmanjšati moramo zaupanje vanje. Naši predlogi iz direktive o kapitalskih zahtevah IV iz julija 2011 zmanjšujejo število sklicevanj na zunanje ocene in zahtevajo, da finančne institucije same opravijo skrbne preglede. Danes uvajamo podobne spremembe pravil za upravitelje skladov v osnutku dopolnilne direktive. Ta postopek bo zaključen s spremembami pravil o zavarovalništvu prihodnje leto. Splošna obveznost za vlagatelje, da sami opravijo oceno, je vključena tudi v današnji predlog.

Poleg tega bi morali bonitetne agencije in sami ocenjevani subjekti razkriti več in boljše informacije, ki so podlaga za bonitetno oceno, da bodo profesionalni vlagatelji bolje seznanjeni pri sprejemanju odločitev. Bonitetne agencije bi morale na primer svoje ocene sporočiti Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi zagotovil, da so vse razpoložljive ocene za dolžniške instrumente na trgu objavljene v okviru Evropskega indeksa bonitetnega ocenjevanja (EURIX), ki je brezplačno na voljo vlagateljem.

Istočasno se bodo morale bonitetne agencije posvetovati z izdajatelji in vlagatelji o vseh načrtovanih spremembah njihovih metodologij ocenjevanja. Takšne spremembe bi bilo treba sporočiti ESMA, ki bi preveril, ali so se upoštevala veljavna pravila o obliki in ustreznem postopku.

2. Preglednejše in pogostejše ocene državnega dolga

Države članice bi se ocenjevale pogosteje (vsakih šest mesecev namesto vsakih dvanajst mesecev), vlagatelji in države članice pa bi bili obveščeni o dejstvih in predpostavkah, ki so podlaga za vsako oceno. Za preprečitev motenja trga je treba bonitetne ocene držav objaviti šele po koncu delovnika in vsaj eno uro pred odprtjem mest trgovanja v EU. Morebitna začasna ustavitev ocenjevanja držav je kompleksno vprašanje, ki ga je treba nadalje obravnavati.

3. Večja raznolikost in strožja neodvisnost bonitetnih agencij za odpravo navzkrižij interesov

Izdajatelji bi morali po načelu kroženja vsake tri leta zamenjati agencijo, ki jih ocenjuje. Poleg tega bi bili za kompleksno strukturirane finančne instrumente potrebni dve oceni dveh različnih bonitetnih agencij, velik delničar ene bonitetne agencije pa istočasno ne bi smel biti velik delničar druge bonitetne agencije.

4. Zagotoviti, da bonitetne agencije v večji meri odgovarjajo za ocene, ki jih objavijo

Bonitetna agencija mora odgovarjati, če namenoma ali zaradi velike malomarnosti krši uredbo o bonitetnih agencijah, s čimer povzroči škodo vlagatelju, ki je zaupal oceni, ki je sledila takšni kršitvi. Takšni vlagatelji morajo tožbe za civilnopravno odgovornost vložiti pri nacionalnih sodiščih. Dokazno breme ostane na bonitetni agenciji.

Ozadje

Uredba EU o bonitetnih agencijah (CRA)1 (v veljavi od decembra 2010) je bila del odgovora Evrope na obveze, ki jih je sprejela skupina G20 na vrhu v Washingtonu novembra 2008. Ta uredba je bila spremenjena maja 2011, da se je prilagodila ustanovitvi ESMA2.

Obstoječa uredba o bonitetnih agencijah se osredotoča na registracijo, poslovanje in nadzor bonitetnih agencij:

(1) registracija: Za registracijo mora bonitetna agencija izpolnjevati številne obveznosti o poslovanju (glej (2)), da se zagotovita neodvisnost in celovitost postopka ocenjevanja in izboljša kakovost objavljenih ocen. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je od julija 2011 odgovoren za bonitetne agencije v EU; 28 bonitetnih agencij (nekatere od teh pripadajo isti skupini) je trenutno registriranih pri ESMA.

(2) poslovanje: Obstoječa uredba zahteva, da se bonitetne agencije izogibajo navzkrižju interesov (na primer, bonitetni analitik, ki je zaposlen v bonitetni agenciji, ne sme ocenjevati subjekta, v katerem ima lastniški delež), zagotavljajo kakovostne ocene (zahteva se na primer stalni nadzor bonitetnega ocenjevanja) in metodologije ocenjevanja (ki morajo biti med drugim stroge in sistematične) ter visoko raven preglednosti (bonitetne agencije morajo na primer vsako leto objaviti poročilo o preglednosti);

(3) nadzor: od julija 2011 ima ESMA izključna pooblastila za nadzor bonitetnih agencij, registriranih v EU, ter ima obsežna pooblastila za preiskave, vključno z možnostjo, da zahteva vse dokumente ali podatke, pozove in zasliši osebe, opravi preglede na kraju samem in naloži administrativne sankcije, globe in periodične denarne kazni. To na evropski ravni centralizira in poenostavi nadzor bonitetnih agencij. Centralizirani nadzor zagotavlja enotno kontaktno točko za registrirane bonitetne agencije, znatno izboljšanje učinkovitosti zaradi krajših in manj zapletenih postopkov registracije in nadzornih postopkov ter doslednejšo uporabo pravil za bonitetne agencije. Bonitetne agencije so trenutno edine finančne institucije, ki jih neposredno nadzoruje evropski nadzorni organ.

Pravila EU bi veljala za ocene javnih subjektov znotraj EU ter tudi zunaj EU, če ocene držav izda bonitetna agencija, ki je registrirana v EU.

Današnji predlogi se sedaj posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu (države članice) za pogajanja in sprejetje.

Glej tudi MEMO/11/788

Več informacij:

http://ec.europa.eu/internal_market/securities/agencies/index_en.htm

Kontakta :

Chantal Hughes +32 22964450

Carmel Dunne +32 22998894

1 :

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1060/2009 z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah, UL L 302, 17.11.2009. Uredba (ES) št. 1060/2009 se pogosto navaja kot Uredba CRA I.

2 :

Uredba (EU) št. 513/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009. Uredba (EU) št. 513/2011 se pogosto navaja kot Uredba CRA II.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:145:0030:0056:SL:PDF


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website