Navigation path

Left navigation

Additional tools

Mobilnost bolgarskih in romunskih delavcev ima v celoti pozitivne učinke na gospodarstvo EU, ugotavlja poročilo

European Commission - IP/11/1336   11/11/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Mobilnost bolgarskih in romunskih delavcev ima v celoti pozitivne učinke na gospodarstvo EU, ugotavlja poročilo

Bruselj, 11. novembra 2011 – Novo poročilo, ki ga je danes objavila Evropska komisija, kaže, da mobilni delavci iz Bolgarije in Romunije (EU-2) v celoti pozitivno vplivajo na gospodarstvo držav prejemnic. Ti delavci prispevajo k različni usposobljenosti ter zapolnjujejo vrzeli v sektorjih in na delovnih mestih s pomanjkanjem delovne sile, kot so gradbeništvo, zasebna gospodinjstva in gostinstvo. Ocene kažejo tudi pozitiven učinek prostega gibanja romunskih in bolgarskih delavcev na dolgoročni BDP EU z okoli 0,3-odstotnim povečanjem v državah EU-27 (0,4 % za države EU-15). Študije niso ugotovile znatnega učinka na brezposelnost ali plače lokalnih delavcev v državah prejemnicah. Podatki kažejo, da so v državah EU-15 plače v povprečju samo 0,28 % nižje, kot bi bile brez mobilnih delavcev iz držav EU-2. Poročilo poudarja tudi, da ni dokazov, da bi državljani EU, mobilni znotraj EU, nesorazmerno koristili ugodnosti, ter da je učinek nedavnih tokov na nacionalne javne finance zanemarljiv ali pozitiven.

Na konferenci na Dunaju je evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor v pogovoru z novinarji izpostavil pozitiven učinek mobilnosti: „Gibanje iz ene države v drugo prinaša konkretne možnosti in gospodarske koristi za države gostiteljice in Unijo kot celoto. Očitno je, da je geografska mobilnost v veliki meri odvisna od gibanj v gospodarstvu in možnosti zaposlitve.“ Komisar je izrazil tudi močno željo po popolni odpravi omejitev trga dela ter dodal: „Omejevanje prostega gibanja delavcev v Evropi ni prava rešitev za visoko brezposelnost. Kar je dejansko potrebno, je osredotočenost na ustvarjanje novih delovnih mest.“

Mobilnost po širitvi je morda povzročila nekatere gospodarske in socialne stroške za države prejemnice in tudi za države pošiljateljice, kjer se proizvodna zmogljivost manjša. Del teh stroškov se sicer morda lahko začasno zmanjša z omejevanjem mobilnosti delovne sile, vendar Komisija verjame, da so za odpravljanje neravnovesij na trgu dela z dolgoročnega vidika potrebne posebne politike. Podatki kažejo, da so imeli prehodni ukrepi le omejen vpliv na porazdelitev mobilnosti znotraj EU in da so tokovi odvisni predvsem od drugih dejavnikov, kot sta povpraševanje po delavcih ali obvladovanje jezika. Kot so pokazale izkušnje širitve leta 2004, ima lahko omejevanje prostega gibanja delavcev negativne učinke, poveča se lahko na primer delež neprijavljenega dela.

Glavni namembni državi za mobilne delavce iz Bolgarije in Romunije sta bili Italija in Španija. Podatki kažejo, da je konec leta 2010 v EU-25 stalno prebivalo dvakrat več Bolgarov in Romunov (2,9 milijona) kot leta 2006. Hkrati v relativnem smislu državljani iz držav EU-2 s stalnim prebivališčem v državi članici EU-25 predstavljajo le 0,6 % celotnega prebivalstva držav EU-25. Ta delež je največji na Cipru (4,1 %), v Španiji (2,2 %) in Italiji (1,8 %). Poleg tega je stopnja zaposlenosti v državah EU-2 (63 %) blizu stopnji v državah EU-25 (65 %). Vendar od začetka gospodarskega upada nedavno prispeli državljani EU-2 težje najdejo zaposlitev. Leta 2010 jih je bilo okoli 16 % brezposelnih v primerjavi z 9 % leta 2007. Nedavni mobilni delavci iz držav EU-2 nedvomno niso imeli bistvene vloge v krizi na trgu dela, ki je neposredna posledica finančne in gospodarske krize ter strukturnih težav trga dela.

Poročilo Komisije bo osnova, na podlagi katere bo Svet preveril, kako prehodne ureditve o prostem gibanju bolgarskih in romunskih delavcev delujejo v praksi.

Ozadje

Akt o pristopu iz leta 2005 državam članicam EU-25 omogoča, da začasno omejijo prost dostop delavcev iz Bolgarije in Romunije do svojih trgov dela, da se lahko pripravijo na polno mobilnost delovne sile v EU. Skupno sedemletno prehodno obdobje je razdeljeno v tri faze:

prvi dve leti: nacionalna zakonodaja drugih držav članic ureja dostop delavcev iz Bolgarije in Romunije do njihovih trgov dela;

naslednja tri leta: države članice lahko svoje nacionalne ukrepe podaljšajo, če o tem uradno obvestijo Komisijo pred koncem prve faze, sicer velja zakonodaja EU o prostem gibanju delavcev;

zadnji dve leti: država članica, ki obdrži nacionalne ukrepe na koncu druge faze, lahko v primeru resnih motenj na domačem trgu dela ali njegove ogroženosti ter po uradnem obvestilu Komisiji te ukrepe še naprej izvaja do konca sedemletnega obdobja od datuma pristopa.

V tem sedemletnem obdobju zaščitna klavzula državi članici omogoča, da v primeru resnih motenj na trgu dela ali njegove ogroženosti ponovno uvede omejitve.

Sedanja druga faza prehodnih ureditev se bo zaključila konec decembra 2011. Deset držav članic (Belgija, Nemčija, Irska, Francija, Italija, Malta, Nizozemska, Avstrija, Luksemburg, Združeno kraljestvo) trenutno še vedno omejuje dostop delavcev iz Bolgarije in Romunije. Po 31. decembru 2011 lahko omejitve uveljavljajo samo, če do tega datuma uradno obvestijo Komisijo o resnih motnjah na trgu dela ali njegovi ogroženosti. Španija uveljavlja omejitve za romunske delavce, saj je Komisija odobrila njeno prošnjo za omejitev trga dela za romunske delavce do 31. decembra 2012 zaradi resnih motenj na njenem trgu dela. (IP/11/960)

Prehodne ureditve se bodo nepreklicno zaključile 31. decembra 2013.

Povezava na poročilo EK o delovanju prehodnih ureditev o prostem gibanju delavcev iz Bolgarije in Romunije:

http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=7204&langId=en

Več informacij: http://ec.europa.eu/social/free-movement-of-workers

Glej tudi MEMO/11/773

Kontakti :

Cristina Arigho (+32 22985399)

Maria Javorova (+32 22998903)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website