Navigation path

Left navigation

Additional tools

Energija: Komisija določila nove varnostne standarde za naftne in plinske dejavnosti na morju

European Commission - IP/11/1260   27/10/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Energija: Komisija določila nove varnostne standarde za naftne in plinske dejavnosti na morju

Bruselj, 27. oktobra – Verjetnost velikih nesreč na morju je v evropskih vodah še vedno nesprejemljivo visoka. S strogim varnostnim režimom je tveganja za takšne nesreče mogoče znižati na absolutni minimum, obenem pa lahko z učinkovitim načrtom za odzivanje ob nesrečah zmanjšamo škodo za okolje in obalno gospodarstvo. Zato je Evropska komisija danes predlagala nov zakon, ki bo zagotavljal, da se pri proizvodnji nafte in plina na morju povsod v EU upoštevajo najvišji varnostni, zdravstveni in okoljski standardi na svetu.

Komisar za energetiko Günther Oettinger je dejal: „Večina nafte in plina se danes v Evropi proizvaja na morju, pogosto v težkih zemljepisnih in geoloških pogojih. Ker so naše potrebe po energiji vse večje, bomo potrebovali vso nafto in plin, ki sta na voljo pod našimi morji. Moramo pa preprečiti nesreče, kot je bila tista na ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu. V vseh svojih dejavnostih na morju moramo obvezno poskrbeti za najboljše industrijske prakse. Današnji predlog je pomemben korak na poti do bolj varnih dejavnosti na morju v korist naših državljanov in okolja.“

Komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „Lanskoletna nesreča na ploščadi Deepwater Horizon je bila za nas lekcija. Z danes predlagano zakonodajo bomo skušali v prihodnosti preprečiti takšne krize v vseh pomorskih vodah, ki so v pristojnosti držav članic EU. Ti posodobljeni varnostni standardi so dobra novica za okolje, pa tudi za podjetja, ki bodo lahko svoje dejavnosti izvajala v bolj predvidljivem okviru. Iz preteklih nesreč imamo na voljo dovolj dokazov, da je bolje preprečiti kot zdraviti."

Nov osnutek direktive določa jasna pravila, ki zajemajo celoten življenjski ciklus vseh dejavnosti raziskovanja in proizvodnje, od načrtovanja do končne odstranitve naftnega ali plinskega obrata. Pod nadzorom nacionalnih regulativnih organov bo morala evropska industrija redno presojati in izboljševati varnostne standarde za dejavnosti na morju. Tako bo Evropa zavzela nov pristop k ocenjevanju tveganj, ki se nenehno posodablja z upoštevanjem nove tehnologije, novih znanj in novih tveganj. Navedeni pristop uvaja tudi zahteve za učinkovito preprečevanje velikih nesreč in odzivanje nanje:

  • Izdajanje dovoljenj: Organi države članice bodo morali zagotoviti, da lahko v vodah EU raziskujejo ter proizvajajo nafto in plin zgolj gospodarski subjekti, ki imajo zadostne tehnične in finančne zmogljivosti, da lahko poskrbijo za varne dejavnosti na morju in varstvo okolja.

  • Neodvisni preverjevalci: Tehnične rešitve, ki jih predstavi gospodarski subjekt in so nujne za varnost obrata, mora preveriti neodvisna tretja stran pred začetkom obratovanja in nato v rednih časovnih presledkih po začetku obratovanja.

  • Obvezni vnaprejšnji načrti za primere nesreč: Pred začetkom raziskovanja in proizvodnje bodo morala podjetja za svoje obrate pripraviti poročilo o resnih nevarnostih z oceno tveganj in načrtom za odzivanje v primerih nesreč. Poročila bo treba predložiti nacionalnim organom in če bodo slednji z njimi zadovoljni, jih bodo lahko potrdili.

  • Pregledi: Neodvisni nacionalni organi, pristojni za varnost obratov, bodo preverili določbe o varnosti in varstvu okolja, pripravljenost naftnih in vrtalnih ploščadi na izredne razmere ter dejavnosti, ki se na njih izvajajo. Če kateri koli gospodarski subjekt ne upošteva minimalnih standardov, mora pristojni organ sprejeti izvršilne ukrepe in/ali uvesti kazni. Če gospodarski subjekt ne izpolni zahtev, bo moral prenehati z vrtanjem oziroma proizvodnjo.

  • Preglednost: Državljani bodo imeli na voljo primerljive informacije o standardih uspešnosti industrije in dejavnostih nacionalnih pristojnih organov. Standardi bodo objavljeni na njihovi spletni strani.

  • Odzivi v primerih nesreč: Podjetja bodo pripravila načrte za odzive v primerih nesreč na podlagi ocen tveganj na naftnih in vrtalnih ploščadih ter ohranila razpoložljive vire, da bi jih lahko po potrebi izkoristila. Države članice bodo obenem te načrte v celoti upoštevale pri pripravi nacionalnih načrtov ukrepov ob nesrečah. Načrte bodo v rednih časovnih presledkih preizkušali industrijski sektor in nacionalni organi.

  • Odgovornost: Naftna in plinska podjetja bodo še naprej v celoti odgovorna za okoljsko škodo, ki jo utrpijo zaščitene morske vrste in naravni habitati. V primeru škode na vodah bo zemljepisno območje razširjeno in zajelo vse morske vode EU, vključujoč izključno ekonomsko cono (do okoli 370 km od obale) in epikontinentalni pas, kjer država članica izvaja jurisdikcijo. Trenutni pravni okvir EU za okoljsko odgovornost je v primeru škode na vodah omejen na ozemeljske vode, kar pomeni okoli 22 km od obale.

  • Mednarodna razsežnost: Komisija bo v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji spodbujala izvajanje najvišjih varnostnih standardov v svetu.

  • Skupina organov EU, pristojnih za dejavnosti na morju, bo s skupnimi prizadevanji zagotovila učinkovito izmenjavo najboljših praks ter prispevala k razvoju in izboljšanju varnostnih standardov.

Ozadje

Nafta in zemeljski plin se v Evropi že od 70-ih let 20. stoletja pridobivata izpod morskega dna. V EU in na Norveškem se danes več kot 90 % nafte in več kot 60 % zemeljskega plina proizvaja iz dejavnosti na morju. V evropskih vodah deluje več kot 1000 naftnih ali plinskih obratov. Medtem ko večina proizvodnje poteka v Severnem morju, glavni proizvodnici nafte pa sta Združeno kraljestvo in Norveška, se interes pojavlja tudi v vseh drugih pomorskih regijah EU, dovoljenja za pridobivanje nafte in plina na morju pa je podelilo 13 držav članic: Združeno kraljestvo, Nizozemska, Danska, Nemčija, Irska, Italija, Španija, Grčija, Romunija, Bolgarija, Poljska, Malta in Ciper.

Industrijske dejavnosti na morju potekajo v različnih državah članicah na podlagi različnih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih standardov. Zdajšnja zakonodaja EU ne zajema vseh vidikov naftne in plinske industrije na morju, nacionalna zakonodaja pa je v državah članicah zelo različna. Kljub ukrepom nekaterih držav članic, da bi po nesrečah v Severnem morju v 80-ih letih reformirale svoje sisteme, je v EU še vedno prisotno veliko tveganje za hujše nesreče. Pretekle izkušnje kažejo, da se je vsaj 14 velikih svetovnih nesreč na morju, kot so npr. eksplozije na vrelcih ali pa popolna izguba proizvodnih ploščadi, zgodilo v zadnjih 30 letih, med njimi pet v zadnjih desetih letih. Morebitne posledice velike nesreče so lahko ekstremne. Pomenijo lahko izgubo življenj, veliko škodo za okolje in stransko škodo za pogoje preživetja v obalnem in morskem okolju. Kot smo videli, lahko dogodek takšnih razsežnosti, kot je bil tisti v Mehiškem zalivu, v finančnem smislu povzroči do 30 milijard EUR škode.

V povezavi s tem zakonodajnim predlogom je Komisija predlagala tudi, naj EU pristopi k protokolu Barcelonske konvencije o zaščiti Sredozemlja pred onesnaženjem zaradi dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju (glej IP/11/1261).

Več informacij:

http://ec.europa.eu/energy/oil/offshore/standards_en.htm.

MEMO/11/740

Kontakti:

Marlene Holzner (+32 2 296 01 96)

Nicole Bockstaller (+32 2 295 25 89)

Joseph Hennon (+32 2 29 53593)

Monica Westerén (+32 2 2991830)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website