Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropski komisar Hahn razglasil koordinatorje prednostnih področij strategije EU za Podonavje

European Commission - IP/11/124   03/02/2011

Other available languages: EN FR DE CS HU SK BG RO UK

IP/11/124

Bruselj, 3. februarja 2011

Evropski komisar Hahn razglasil koordinatorje prednostnih področij strategije EU za Podonavje

Možnosti gospodarskega razvoja Podonavja so izjemne. Evropska komisija je konec leta 2010 za razvoj tega gospodarskega potenciala predlagala krovno strategijo za Podonavje, v kateri sodeluje osem držav članic EU in šest drugih evropskih držav. Strategija bo osredotočena na konkretna prednostna področja ukrepanja, kot so izboljšanje plovnosti, kakovost vode, sodelovanje na področju varnosti in možnosti turizma. Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je za začetek konkretnega izvajanja strategije danes v Budimpešti z madžarskim zunanjim ministrom Janosom Martonyijem razglasil države in regije, ki bodo vodile prednostna delovna področja (glej Prilogo). Izbrane države in regije bodo izvajanje strategije usmerjale z usklajevanjem delovnega programa in določanjem virov financiranja z drugimi vključenimi državami in partnerji, kot so nevladne organizacije. Opredeljenih je bilo 11 prednostnih področij. Namen strategije je vzpostaviti tesno sodelovanje med državami in učinkoviteje uporabiti vsa razpoložljiva finančna sredstva EU brez uvajanja novih sredstev, predpisov ali institucij.

Pred razglasitvijo koordinatorjev prednostnih področij je komisar Hahn povedal: „S strategijo bo sodelovanje v regiji dobilo novo in ambiciozno razsežnost. Veseli me, da bo vsaka država članica v regiji vodila vsaj eno delovno področje in da se bodo pobude dejavno udeležile tudi številne države nečlanice. Koordinatorji bodo nemudoma začeli priprave za izvajanje strategije. Opredelili bodo najnujnejše ukrepe, ki bodo prispevali k blaginji regije in polnemu razvoju njenega gospodarskega potenciala. Prepričan sem, da bo strategija pomembno prispevala k boljši prihodnosti tega dela Evrope, saj se osredotoča na bistvena vprašanja, kot so mobilnost, energetika, onesnaževanje, inovacije, delovna mesta in varnost.“

Podonavje se razteza od Nemčije na zahodu do Ukrajine na vzhodu. Izzivi, s katerimi se spoprijema, vključujejo neizkoriščene možnosti v ladijskem prometu, pomanjkanje cestnih in železniških povezav ter neusklajena prizadevanja na področju izobraževanja, raziskav in inovacij.

Sodelovanje v „makroregionalnem“ okviru naj bi zagotovilo učinkovitejše usklajevanje. Ta pristop, ki je bil prvič uspešno uveden na območju Baltskega morja, ne pomeni novih zakonov ali institucij, temveč krepitev vezi med različnimi politikami in celo vrsto zainteresiranih strani.

S takšnim sodelovanjem se rešujejo težave, kot so nenadne poplave, uničevanje habitatov biotske raznovrstnosti in nezakonito tihotapljenje. Pri tem se lahko razvijajo tudi nove možnosti, na primer, z izboljšanjem rečne plovbe ter s povezovanjem nacionalnih energetskih trgov za preprečitev pomanjkanja elektrike ali goriva.

Za strategijo sicer ne bo namenjenih dodatnih finančnih sredstev EU, vendar lahko regija znatne vsote že črpa prek različnih programov Unije. Cilj je, da se razpoložljiva sredstva – med letoma 2007 in 2013 je bilo dodeljenih že 100 milijard EUR s kohezijsko politiko (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad) – uporabijo učinkoviteje in da se pokaže, kako lahko makroregionalno sodelovanje pomaga reševati lokalna vprašanja. Po imenovanju koordinatorjev prednostnih področij mora junija strategijo odobriti Evropski svet.

Strategija zajema podroben akcijski načrt, ki temelji na štirih stebrih:

  • povezovanje Podonavja (npr. izboljšanje mobilnosti, spodbujanje trajnostne energije, kulture in turizma),

  • varovanje okolja v Podonavju (npr. izboljšanje kakovosti vode, obvladovanje okoljskih tveganj in ohranjanje biotske raznovrstnosti),

  • krepitev blaginje v Podonavju (npr. razvoj raziskovalnih zmogljivosti, izobraževanja in informacijskih tehnologij ter spodbujanje konkurenčnosti podjetij in vlaganja v usposabljanje),

  • krepitev Podonavja (npr. pospeševanje institucionalne zmogljivosti in izboljšanje sodelovanja za preprečevanje organiziranega kriminala).

Poleg tega se bo ukrepanje usmerjalo na podlagi številnih časovno omejenih ciljev, na primer:

  • razvoj učinkovitih multimodalnih terminalov v donavskih rečnih pristaniščih za povezavo z železniškim in cestnim prometom do leta 2020,

  • izvedba načrtov obvladovanja nevarnosti poplav po vsej Donavi, ki jih je v skladu z Direktivo o poplavah treba dokončati do leta 2015, in vključitev znatnega zmanjšanja poplavne ogroženosti do leta 2021,

  • znižanje vsebnosti hranil na stopnje iz leta 1960 za obnovitev ekosistemov v Črnem morju do leta 2020,

  • hitri širokopasovni dostop do interneta za vse državljane EU v Podonavju do leta 2013,

  • vlaganje 3 % BDP v raziskave in razvoj do leta 2020.

Ena prvih nalog koordinatorjev prednostnih področij bo uskladitev in podrobna določitev teh ciljev z državami, ki so na posameznem delovnem področju najbolj vključene.

Strategija zato zajema vrsto ukrepov, ki bodo znatno prispevali tudi k doseganju širših ciljev Evrope 2020 za trajnostno in pametno rast.

Imenovani koordinatorji prednostnih področij po državah so navedeni v Prilogi.

Ozadje

Države, vključene v strategijo EU za Podonavje, so: Nemčija (Baden-Württemberg in Bavarska), Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina.

Komisija je strategijo predlagala na zahtevo Evropskega sveta. Države članice naj bi strategijo potrdile med madžarskim predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2011.

Več o tem:

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/danube/index_en.htm

Priloga

STRATEGIJA EU ZA PODONAVJE

Usklajevanje prednostnih področij

Bosna in Hercegovina ter Črna Gora se prav tako lahko vključita, če je to ustrezno.

Prednostna področja

Države

1) Izboljšanje mobilnosti in intermodalnosti1

Celinske plovne poti

Avstrija

Romunija

Železniški, cestni in zračni promet

Slovenija

Srbija

(zainteresirana država: Ukrajina)

2) Spodbujanje uporabe bolj trajnostne energije

Madžarska

Češka

3) Spodbujanje kulture in turizma ter osebnih stikov

Bolgarija

Romunija

4) Obnavljanje in ohranjanje kakovosti voda

Madžarska

Slovaška

5) Obvladovanje okoljskih tveganj

Madžarska

Romunija

6) Ohranjanje biotske raznovrstnosti, pokrajine ter kakovosti zraka in tal

Nemčija (Bavarska)

Hrvaška

7) Razvoj družbe znanja (raziskave, izobraževanje in informacijske tehnologije)

Slovaška

Srbija

8) Spodbujanje konkurenčnosti podjetij

Nemčija (Baden-Württemberg)

Hrvaška

9) Vlaganje v ljudi ter usposabljanje

Avstrija

Moldavija

10) Pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja

Avstrija (Dunaj)

Slovenija

11) Skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti in preprečevanje organiziranega kriminala

Nemčija

Bolgarija

1 :

Treba je zagotoviti celotno usklajevanje tega prednostnega področja.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website