Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Instrument za povezovanje Evrope: Komisija sprejela 50 milijard evrov vreden načrt za spodbuditev evropskih omrežij

Bruselj, 19. oktobra 2011 – Evropska komisija je danes predstavila načrt, po katerem bo financirala za 50 milijard evrov naložb za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. Z namenskimi naložbami v ključno infrastrukturo bo mogoče ustvariti delovna mesta in spodbuditi konkurenčnost Evrope v času, ko jo ta najbolj potrebuje. Z instrumentom za povezovanje Evrope se bo zagotovilo financiranje projektov, ki so namenjeni zapolnjevanju manjkajočih povezav v evropskih energetskih, prometnih in digitalnih omrežjih. Ti projekti bodo prav tako okrepili okoljske vidike evropskega gospodarstva s spodbujanjem uporabe čistejših prevoznih sredstev, hitrih širokopasovnih povezav in omogočanjem uporabe energije iz obnovljivih virov v skladu s strategijo Evropa 2020. S financiranjem energetskih omrežij bo mogoče dodatno povezati notranji energetski trg, zmanjšati energetsko odvisnost EU in povečati zanesljivost preskrbe z energijo. Da bi olajšala financiranje instrumenta za povezovanje Evrope, je Komisija sprejela tudi pogoje v zvezi s pobudo za projektne obveznice, ki jo je napovedala v strategiji Evropa 2020. Tovrstne obveznice bodo eno od številnih sredstev za delitev tveganj, iz katerih bo lahko črpal instrument za povezovanje, da bi se k financiranju projektov privabilo zasebne vlagatelje. Pilotna faza se bo začela izvajati že naslednje leto.

Z osredotočanjem na pametna, trajnostna in v celoti medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja bo instrument za povezovanje Evrope pripomogel k dopolnitvi evropskega enotnega trga. Komisija je odbrala projekte, ki bi jim investicije EU kar najbolj koristile. Zlasti pričakuje, da bodo investicije prek instrumenta za povezovanje Evrope spodbudile nadaljnje financiranje zasebnega in javnega sektorja, saj bodo zagotovile dolgoročno izvedljivost projektov in zmanjšale njihovo tveganost. Komisija tako prvič predlaga en instrument financiranja za tri mrežne sektorje. S tem bo izpolnila svojo zavezo k ustvarjanju sinergij in poenostavitvi predpisov.

Predsednik José Manuel Barroso je izjavil: „Instrument za povezovanje Evrope in pobuda za projektne obveznice sta odlična ponazoritev dodane vrednosti, ki jo lahko zagotovi Evropa. S predlaganim bo mogoče zgraditi ceste, železnice, energetska omrežja in energetske vode ter širokopasovna omrežja, ki so tako pomembni za naše državljane in podjetja. Dopolnjujemo manjkajoče povezave v evropskih infrastrukturnih omrežjih, ki jih sicer ne bi mogli zgraditi. Ta naložba bo ustvarila rast in nova delovna mesta, obenem pa milijonom evropskih državljanov in podjetij olajšala delo in potovanje.“

Instrument za povezovanje Evrope bo pritegnil zasebne investitorje in omogočil kar največji učinek vzvoda te injekcije financiranja EU za inovativne finančne instrumente, kot so garancije in projektne obveznice. Evropska komisija bo tesno sodelovala z Evropsko investicijsko banko, da bo interes investitorjev na kapitalskih trgih za dolgoročne naložbe s stabilnimi prihodki kar najbolje izkoriščen.

Povezovanje Evrope: promet

Iz instrumenta za povezovanje Evrope bo 31,7 milijarde evrov namenjenih nadgraditvi evropske prometne infrastrukture, dopolnitvi manjkajočih povezav in odpravi ozkih grl. V ta znesek je vključenih 10 milijard evrov namenskih sredstev iz Kohezijskega sklada za prometne projekte v kohezijskih državah, preostalih 21,7 milijarde evrov pa je na voljo vsem državam članicam za vlaganje v prometno infrastrukturo. Glavni namen je izboljšati povezave med različnimi deli EU, da bi bilo izmenjevanje blaga in potovanje ljudi med različnimi državami kar najlažje.

Instrument za povezovanje Evrope se bo osredotočal na vrste prevoznih sredstev, ki manj onesnažujejo, s čimer bo naš prometni sistem napravil bolj trajnosten. Prav tako bo poskrbel za večjo izbiro načinov potovanja za potrošnike.

Prometni sistemi so se v Evropi navadno razvijali na podlagi nacionalnih politik. EU ima ključno vlogo koordinatorja med državami članicami pri načrtovanju, upravljanju in financiranju čezmejnih projektov. Dobro delujoče omrežje je nujno za neovirano delovanje enotnega trga in bo spodbudilo konkurenčnost. Komisija je predlagala izgraditev koridorjev, da bi zajela najpomembnejše čezmejne projekte. Po njenih ocenah bi bilo do leta 2020 za vzpostavitev resnično evropskega omrežja potrebnih 500 milijard evrov, med drugim 250 milijard evrov za odpravo ozkih grl in dokončanje manjkajočih povezav v osrednjem omrežju.

Povezovanje Evrope: energija

V energetski sektor bo vloženih 9,1 milijarde evrov za izgradnjo vseevropskega infrastrukturnega omrežja, da bi se izpolnili cilji glede energetike in podnebja iz strategije Evropa 2020. S pomočjo instrumenta za povezovanje Evrope bo mogoče odpraviti tudi finančne vrzeli in ozka grla v omrežju. Notranji energetski trg se bo nadalje razvijal z izboljševanjem medsebojnih povezav, s čimer bo zagotovljena zanesljivejša preskrba z energijo, omogočen pa bo tudi stroškovno učinkovitejši prenos obnovljive energije po vsej Uniji. Poskrbeti je treba, da se bodo državljani in podjetja lahko zanašali na to, da jim bo energija vedno na voljo po dostopnih cenah. Sredstva instrumenta za povezovanje Evrope bodo zagotovila vzvod za nadaljnje financiranje drugih zasebnih in javnih vlagateljev.

Povezovanje Evrope: telekomunikacije in IKT

V instrumentu za povezovanje Evrope je skoraj 9,2 milijarde evrov predvidenih za podporo naložbam v hitra in zelo hitra širokopasovna omrežja ter vseevropske digitalne storitve.

Ta sredstva bodo imela učinek vzvoda na druge zasebne in javne naložbe, saj bodo zagotovila dolgoročno izvedljivost projektov in zmanjšala njihovo tveganost. Komisija na podlagi previdnih ocen pričakuje, da bi lahko financiranje omrežne infrastrukture spodbudilo naložbe v vrednosti več kot 50 milijard evrov. V Evropski digitalni agendi so zastavljeni cilji za širokopasovni dostop za vsa gospodinjstva do leta 2020, in sicer s hitrostjo najmanj 30 Mbps, ter širokopasovni odstop polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mbps.

Na področju digitalnih storitev bi se sredstva porabila za donacije za izgradnjo infrastrukture, potrebne za vzpostavitev e-osebne izkaznice, e-javnih naročil, elektronskih zdravstvenih kartotek, digitalne knjižnice Europeana, portala e-pravosodja in storitev na področju carine. S sredstvi bi se zagotovila interoperabilnost in pokrili stroški vodenja infrastrukture na evropski ravni, saj bi se povezale infrastrukture držav članic.

Inovativno financiranje in pobuda za projektne obveznice

Proračun EU je ključni element podpore za program rasti in doseganje ciljev politik strategije Evropa 2020. Za pomnožitev učinka proračuna EU je treba pogosteje uporabljati inovativne finančne instrumente. S pobudo za projektne obveznice Evropa 2020, ki je bila oblikovana ravno s tem namenom, se želi doseči dvoje: oživiti trg projektnih obveznic in pomagati tistim, ki spodbujajo individualne infrastrukturne projekte, da bi privabili dolgoročno dolžniško financiranje zasebnega sektorja. S pobudo za projektne obveznice bi se vzpostavil mehanizem za zmanjševanje tveganja za nepovezane vlagatelje, ki iščejo priložnosti za dolgoročne naložbe. Tako bi se spodbudilo ponovno odprtje trga dolžniškega kapitala (ta se trenutno po finančni krizi malo uporablja za infrastrukturne naložbe) kot pomembnega vira financiranja v infrastrukturnem sektorju.

Komisija predlaga začetek izvajanja pilotne faze v obdobju 2012–2013, se pravi še znotraj veljavnega večletnega finančnega okvira. Pilotna faza bo temeljila na spremembi uredbe o vseevropskih omrežjih ter sklepa o okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost, sredstva zanjo pa se bodo črpala iz proračunskih vrstic teh programov, in sicer do višine 230 milijonov evrov.

Podobno kot Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja in instrument garancij za posojila za projekte vseevropskega prometnega omrežja se bo proračun EU uporabljal za zagotovitev kapitalskih prispevkov EIB, da bi se pokril del tveganja, ki ga EIB prevzema pri financiranju upravičenih projektov. Proračun EU bi tako nekoliko ublažil tveganje EIB pri financiranju osnovnih projektov, EIB pa bi pokrila preostalo tveganje. Ko bodo sredstva iz proračuna EU združena s financiranjem EIB, je mogoče pričakovati, da bo skupni proračunski znesek v višini 230 milijonov evrov spodbudil nadaljnje naložbe v višini 4,6 milijarde evrov.

Glavna zamisel pilotne faze je odbrati 5–10 projektov iz enega ali več ciljnih sektorjev (prometni, energetski in širokopasovni), pri čemer se da prednost tistim, ki so razmeroma daleč v postopku izbora ponudb in financiranja ali ki potrebujejo refinanciranje po gradbeni fazi.

Pilotno fazo bi vodila EIB.

Ozadje

Paket „Povezovanje Evrope“ izpolnjuje zaveze Komisije iz predloga večletnega finančnega okvira iz 29. junija 2011. Danes sprejeti paket predlogov sestavljajo:

  • krovno sporočilo o paketu rasti za povezane evropske infrastrukture

  • sporočilo o pilotni fazi pobude za projektne obveznice Evropa 2020, pilotna faza naj bi se začela izvajati v letu 2012,

  • sporočilo o okviru za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg,

  • predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope,

  • predlog uredbe o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega omrežja,

  • predlog uredbe o smernicah za razvoj vseevropske energetske infrastrukture,

  • predlog uredbe o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja.

Celotna besedila predlogov so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/budget/reform/commission-proposals-for-the-multiannual-financial-framework-2014-2020/index_en.htm

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/index_en.htm

Za več informacij:

MEMO/11/707: Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020 – zakonodajni predlog, ki ga je sprejela Komisija

MEMO/11/710: Komisijin paket za energetsko infrastrukturo

MEMO/11/706: Povezovanje Evrope: novo osrednje prometno omrežje EU

MEMO/11/709: Digitalna agenda: Komisija predlaga več kot 9 milijard evrov vredno naložbo v širokopasovno infrastrukturo

Kontakti:

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 22953070)

Amadeu Altafaj Tardio (+32 22952658)

Helen Kearns (+32 22987638)

Marlene Holzner (+32 22960196)

Olivier Bailly (+32 2 296 87 17)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website