Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Industrijska konkurenčnost – ključ za oživitev gospodarstva

Bruselj, 14. oktobra 2011 – Evropska komisija je danes predstavila sporočilo „Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti“, ki obravnava uspešnost držav članic na področju industrijske konkurenčnosti.

Oživitev gospodarstva EU je počasna in ostaja še naprej negotova. Ta negotovost se odraža v bojazni, ki se krepi v celotnem evropskem gospodarstvu. Poleg tega iz finančnih trgov, naraščajočih cen energije in surovin ter potrebe po proračunski konsolidaciji izvirajo jasna negativna tveganja. Vendar je industrija EU v dobrem stanju in ima potencial, da evropsko gospodarstvo pripelje nazaj na pot rasti.

Med državami članicami so znatne razlike: povprečna produktivnost dela v proizvodnem sektorju znaša vse od 125 % bruto dodane vrednosti na zaposlenega na Irskem do manj kot 20 % v Bolgariji. Delež inovativnih podjetij sega od 80 % v Nemčiji do 25 % v Latviji. Regulativno okolje je podjetjem najprijaznejše na Finskem, Italija pa je na tem področju na zadnjem mestu. V teh okoliščinah današnje sporočilo države članice spodbuja, da s hitrim izvajanjem politik dosežejo raven konkurenčnosti, ki je združljiva s sodelovanjem v evroobmočju in notranjim trgom.

Za to se od držav članic zahteva izvajanje trdne in usklajene industrijske politike in politike MSP. V ta namen je Komisija pripravljena spodbujati in spremljati strukturne izboljšave, saj je treba evropsko gospodarstvo nujno pripeljati nazaj na pot rasti.

Komisar za industrijo in podjetništvo in podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani je povedal: „Evropska industrija je konkurenčna in v dobrem stanju. Vendar morata zaradi počasne oživitve gospodarstva konkurenčnost in rast še naprej ostati v središču politične pozornosti. Potrebne so strukturne reforme, da se lahko sprosti potencial evropskih podjetnikov, glavnih akterjev gospodarske oživitve.

Današnje sporočilo spremljata letošnje poročilo o evropski konkurenčnosti ter poročilo o uspešnosti in politikah držav članic na področju konkurenčnosti. Dodatne informacije:

Industrijska konkurenčnost: „Industrijska politika za dobo globalizacije“

Najpomembnejša področja ukrepanja

Za evropsko industrijo je krepitev konkurenčnosti v svetu bistvenega pomena, saj 75 % izvoza EU izvira iz proizvodnega sektorja, v katerem se opravi tudi 80 % industrijskih raziskav in razvoja. V sporočilu so opredeljena glavna področja, na katerih bi bilo mogoče dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva EU in se tako pomembno približati ciljem strategije Evropa 2020:

(1) strukturne spremembe v gospodarstvu, ki so potrebne za prehod na sektorje, ki bolj temeljijo na inovacijah in znanju, imajo hitrejšo rast produktivnosti ter so odpornejši na svetovno konkurenco (npr. ekološke panoge, proizvodnja električne in optične opreme);

(2) spodbujanje inovativnosti industrijskih panog, zlasti z združevanjem omejenih virov, zmanjševanjem razdrobljenosti inovacijskih podpornih sistemov in bolj tržno usmerjenimi raziskovalnimi projekti. Trgi za ključne spodbujevalne tehnologije (kot so nanotehnologija, napredni materiali in industrijska biotehnologija) se bodo na primer do leta 2015 po pričakovanjih povečali za 50 %, pri čemer bo ustvarjenih na tisoče novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo;

(3) spodbujanje trajnosti in učinkovitosti virov, zlasti s spodbujanjem inovacij in uporabe čistejših tehnologij, zagotavljanjem pravičnega dostopa do surovin in energije ter neizkrivljenega oblikovanja njihovih cen ter s posodabljanjem in povezovanjem energetskih distribucijskih omrežij;

(4) izboljšanje poslovnega okolja, zlasti z zmanjševanjem upravne obremenitve za podjetja in spodbujanjem konkurence med ponudniki storitev, ki uporabljajo širokopasovne, energetske in prometne infrastrukture;

(5) izkoriščanje prednosti enotnega trga s spodbujanjem inovativnih storitev in doslednim izvajanjem predpisov o enotnem trgu, zlasti direktive o storitvah; dosledno izvajanje direktive o storitvah bi prineslo gospodarske koristi v vrednosti 140 milijard evrov po vsej EU, kar je potencial za rast v vrednosti 1,5 % BDP;

(6) podpora malim in srednjim podjetjem (MSP), zlasti z lažjim dostopom do financiranja, omogočanjem internacionalizacije in dostopa do trgov ter plačilno disciplino javnih organov.

Glavne ugotovitve poročil

  • Produktivnost dela (na zaposlenega v proizvodnji): stopnja produktivnosti je nad povprečjem EU na Irskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, v Belgiji, Luksemburgu in na Švedskem, pod povprečjem pa je na Slovaškem, Poljskem, v Sloveniji, na Cipru, Madžarskem, Češkem, Portugalskem, v Estoniji, Litvi, Romuniji, Latviji in Bolgariji.

  • V EU je manj mladih inovativnih podjetij: podjetja EU se v primerjavi s podjetji iz Združenih držav in z Japonske slabše odrežejo pri aplikacijah in komercializaciji rezultatov raziskav in inovacij. Delež inovativnih podjetij med vsemi podjetji je zlasti visok v Luksemburgu, Nemčiji, Belgiji in na Portugalskem, nizek pa je na Madžarskem, Poljskem, v Latviji in Litvi.

  • industrija je vedno bolj prepletena s storitvami: Industrija kot posredno ali neposredno vedno bolj uporablja zlasti poslovne storitve, ki temeljijo na znanju; to velja za 9 % izvoza EU-12 in 18 % izvoza EU-15.

  • Industrija EU izboljšuje učinkovitost rabe surovin: vedno bolj se uporabljajo reciklirani in inovativni nadomestni materiali. Razpoložljivost in cenovna dostopnost surovin za neenergetsko uporabo sta ključnega pomena za konkurenčnost številnih evropskih proizvodnih panog z intenzivno rabo surovin.

  • Učinkovitost industrije: EU na tem področju v številnih primerih vodi; v splošnem je pred Združenimi državami in dohiteva Japonsko. Vendar so med državami članicami in industrijskimi sektorji v EU precejšnje razlike.

  • Podjetjem prijazno regulativno okolje: med države z manjšo upravno obremenitvijo za podjetja spadajo Luksemburg, Finska, Estonija, Ciper, Danska in Švedska, najbolj pa se pritožujejo podjetja v Belgiji, na Portugalskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Italiji. Za podrobnosti glej MEMO/11/702.

Ozadje

V okviru strategije Evropa 2020 je Komisija leta 2010 uvedla novo industrijsko politiko1, ki v ospredje postavlja ukrepe, potrebne za okrepitev privlačnosti Evrope za naložbe in proizvodnjo, vključno z zavezo o spremljanju politik konkurenčnosti posameznih držav članic.

Letno poročilo o evropski konkurenčnosti in poročilo o uspešnosti in politikah držav članic na področju konkurenčnosti bosta prispevali k oceni držav članic v širšem okviru evropskega semestra in strategije Evropa 2020.

Dodatne informacije

Sporočilo „Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti“

Poročilo o evropski konkurenčnosti, 2011

Poročilo o uspešnosti in politikah držav članic na področju konkurenčnosti, 2011

MEMO/11/701 „Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti“

MEMO/11/702 "Overview of competitiveness in 27 Member States"

Industrijska konkurenčnost: „Industrijska politika za dobo globalizacije“

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/industrial-policy/index_en.htm

Strategija Evropa 2020 in evropski semester

http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm

Kontakti:

Carlo Corazza +32 22951752

Andrea Maresi +32 22990403

1 :

Celostna industrijska politika za dobo globalizacije. Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti, COM(2010) 614.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website