Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Razumna uporaba kazenskega prava za učinkovitejše izvrševanje pravil EU in pomoč pri zaščiti davkoplačevalskega denarja

Commission Européenne - IP/11/1049   20/09/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Razumna uporaba kazenskega prava za učinkovitejše izvrševanje pravil EU in pomoč pri zaščiti davkoplačevalskega denarja

Bruselj, 20. septembra 2011 – Boj proti kaznivim dejanjem je ključnega pomena za Evropejce (glej Prilogo). Državljani se zanašajo na to, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo skrivati za mejami ali izkoriščati razlik med nacionalnimi pravnimi sistemi. Hkrati je kazensko pravo na ravni EU precej novo področje.

Treba je opredeliti jasno evropsko kazenskopravno politiko, da bo lahko Unija določila pogoje in načine za uporabo kazenskega prava za učinkovitejše izvrševanje politik. Lizbonska pogodba zdaj določa okvir, ki to omogoča, saj EU dovoljuje uporabo kazenskega prava za krepitev izvrševanja politik in pravil EU.

Kazenske sankcije niso najboljša orodja izvrševanja za vse politike. Vendar so lahko z uporabo kazenskih sankcij nekatera evropska pravila učinkovitejša, na primer preprečevanje manipulacij finančnih trgov ali zaščita davkoplačevalskega denarja v EU pred goljufijami. Kazenske sankcije bi bilo treba uporabljati le za posebej huda kazniva dejanja na podlagi utemeljene in natančne analize.

Evropska komisija je v danes objavljenem sporočilu o politiki z naslovom „Oblikovanje kazenskopravne politike EU“ prvič opredelila strategijo in načela, ki jih bo uporabljala v kazenskem pravu EU za izboljšanje izvrševanja evropskih politik in zaščito interesov državljanov.

„Evropejci od EU pričakujejo pomoč v boju proti kaznivim dejanjem. Ta izziv moramo sprejeti, hkrati pa v polni meri spoštovati ključno vlogo nacionalnih parlamentov v kazenskem pravu,“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Lizbonska pogodba nam zagotavlja orodja za spopadanje z izzivom kazenskega prava na uravnotežen način ter v skladu s temeljnima pravicama svobode in varnosti. Nova pogodba določa tudi jasne omejitve in varovala: nobene odločitve ni mogoče sprejeti brez popolnega demokratičnega nadzora Evropskega parlamenta in nadzora nacionalnih parlamentov, ki imajo pomembno vlogo v postopku odločanja.“

Po ocenah naj bi v EU kazniva dejanja družbo stala skupaj 233 milijard evrov letno. Jasna kazenskopravna politika EU bo pripomogla k zagotavljanju izvrševanja pravil na ravni EU, zlasti za preprečevanje manipulacij finančnih trgov, tudi s trgovanjem z notranjimi informacijami, ter za zaščito davkoplačevalskega denarja pred goljufijami v škodo proračuna EU ali za varstvo okolja.

Danes objavljeno sporočilo o politiki določa pogoje, pod katerimi lahko Unija in njene države članice sodelujejo pri vzpostavljanju skladne in dosledne kazenskopravne politike EU.

Pomembne smernice:

  • kazensko pravo mora vedno ostati skrajno sredstvo,

  • kazenske sankcije se uporabljajo samo za posebej huda kazniva dejanja,

  • kazenskopravni ukrepi so občutljivi v zvezi s temeljnimi pravicami, nova zakonodaja zahteva strogo spoštovanje temeljnih pravic, kot jih zagotavljata Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

  • vsaka odločitev o tem, kakšen kazenskopravni ukrep ali sankcijo je treba sprejeti, mora biti utemeljena z jasnimi dokazanimi dejstvi, mora pa tudi spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Kazenskopravni ukrepi, ki jih na ravni EU sprejmeta Evropski parlament in Svet ministrov, se od nacionalnih kazenskopravnih zakonodaj razlikujejo v pomembnem vidiku: posameznikom ne morejo naložiti neposrednih obveznosti. Kazenskopravna zakonodaja EU lahko vodi do sankcij za posameznike le potem, ko jo bodo nacionalni parlamenti prenesli v nacionalno zakonodajo. Zato Evropska komisija meni, da je treba nacionalne parlamente vključiti v postopek oblikovanja kazenskega prava.

Ozadje

EU sprejema kazenskopravne ukrepe že več kot desetletje z namenom učinkovitejšega boja zoper kazniva dejanja, ki imajo vedno pogosteje mednarodno razsežnost in so vedno bolj prefinjena. Vendar se zakonodaja do sedaj ni sprejemala na skladni politični podlagi, poleg tega pa se vedno tudi ne izvršuje učinkovito. Marca 2010 je evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding izrazila potrebo po uravnoteženem in skladnem pristopu h kazenskopravni politiki ter napovedala, da bo sprejela ukrepe na tem področju (SPEECH/10/89). Z danes objavljenim sporočilom „Oblikovanje kazenskopravne politike EU“ Evropska komisija izpolnjuje svojo obljubo, upošteva pa tudi pozive pravnikov in strokovnjakov z univerz za skladnejši pristop h kazenskemu pravu na ravni EU, kot so ga izrazili avtorji dokumenta Manifesto on EU Criminal Policy iz leta 2009.

Sporočilo kolegiju predstavlja podpredsednica Viviane Reding skupaj s podpredsednikom Siimom Kallasom ter komisarji Janezom Potočnikom, Ollijem Rehnom, Michelom Barnierjem in Algirdasom Šemetom.

Leta 2005 je Sodišče Evropske unije sprejelo prelomno odločitev, da sta Evropski parlament in Svet pristojna za sprejemanje kazenskih sankcij, če je to nujno zaradi lažjega izvrševanja prava EU (glej IP/05/1136). Lizbonska pogodba (zlasti člena 83 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije) omogoča, da EU pod določenimi pogoji sprejme minimalna pravila kazenskega prava v zvezi z opredelitvami kaznivih dejanj in kazenskih sankcij, če se pravila EU ne izvršujejo učinkovito.

Lizbonska pogodba je spremenila tudi pravni okvir kazenskopravnih ukrepov EU: nobenega kazenskopravnega ukrepa ni mogoče sprejeti brez soglasja Evropskega parlamenta, Sodišče Evropske unije pa ima popoln sodni nadzor. Nova pogodba je tudi zelo okrepila vlogo nacionalnih parlamentov, saj lahko podajo mnenje na zakonodajne predloge in spremljajo spoštovanje načela subsidiarnosti. Svet lahko sprejme predlog, če ga podpira kvalificirana večina držav članic. Potreba po kazenskem pravu EU je bila na primer ugotovljena na področju zaščite delovanja finančnih trgov, zaščite evra pred ponarejanjem in boja proti goljufijam v škodo proračuna EU, za kar je Komisija maja že predstavila konkretne načrte (IP/11/644).

S kazenskopravnimi ukrepi EU je mogoče opredeliti, katere kršitve pravil je treba šteti za kazniva dejanja v nacionalnih zakonodajah v Uniji. Zagotovijo lahko tudi učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije, na primer denarne kazni določene višine ali zaporno kazen. To je lahko pomembno orodje za odvračanje kršiteljev in preprečevanje kaznivih dejanj.

Pred predložitvijo zakonodajnih predlogov na tem področju bo Komisija ocenila, ali je kazensko pravo potrebno ter kateri ukrep bi bil najboljši za odpravljanje težav pri izvrševanju na določenem področju politike. Komisija bo v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom oblikovala skupni vzorčni jezik za uporabo v prihodnji kazenskopravni zakonodaji, da bi zagotovila njeno doslednost in skladnost. Ustanovila bo tudi strokovno skupino, ki ji bo v pomoč pri zbiranju dejstev o čezmejni naravi ali učinkih nekaterih kaznivih dejanj.

Več informacij:

Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

Kazenskopravna politika EU:

http://ec.europa.eu/justice/criminal/criminal-law-policy/index_en.htm

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

PRILOGA

Vir: Eurobarometer št. 75, pomlad 2011.

Kontakti:

Matthew Newman (+32 22962406)

Mina Andreeva (+32 22991382)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site