Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Jedro nove strategije za reformo visokega šolstva: modernizacija in zaposljivost

Commission Européenne - IP/11/1043   20/09/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – sporočilo za medije

Jedro nove strategije za reformo visokega šolstva: modernizacija in zaposljivost

Bruselj, 20. septembra 2011 – Kot del evropske strategije za delovna mesta in rast je Evropska komisija danes predstavila strategijo za reformo, katere cilji so povečanje števila diplomantov, kakovostnejše poučevanje in kar največji prispevek visokega šolstva k okrevanju gospodarstva Evropske unije po krizi. Strategija opredeljuje prednostna področja, na katerih si morajo države EU bolj prizadevati za dosego skupnih izobraževalnih ciljev, in načine, na katere lahko Evropska unija podpre njihove modernizacijske politike. Pobude na ravni EU bodo vključevale večdimenzionalno razvrščanje univerz za boljšo obveščenost študentov pri izbiranju primernega študija ter garancijsko shemo za študentska posojila za opravljanje celotnega študija v tujini („Erasmus za magistrski študij“).

Evropska unija ima približno 4 000 univerz in drugih visokošolskih institucij ter več kot 19 milijonov študentov. V zadnjih letih sta se pestrost in število visokošolskih institucij močno povečala, mnogo več pa je tudi študentov. Vendar je napredek pogosto počasnejši na področju financiranja, sistemov upravljanja in študijskih programov. Visokošolsko izobraževanje ni dovolj uspešno, da bi v Evropi zagotovilo dovolj ljudi z ustreznimi spretnostmi za ustvarjanje delovnih mest in rasti. Pri konkurenci Evrope, zlasti v nastajajočih gospodarstvih, pa naložbe v visokošolsko izobraževanje hitro naraščajo.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je ob začetku strategije izjavila: „Visokošolsko izobraževanje je pomembno gonilo gospodarske rasti, ki vodi k boljšemu življenjskemu standardu in prinaša nove priložnosti. Je tudi najboljša zaščita pred brezposelnostjo. Kljub temu pa preveč diplomantov le stežka najde zaposlitev ali kakovostno delo. Da bi mlade opremili z znanjem in spretnostmi, ki jih potrebujejo za dosego svojega potenciala na področju razvoja in zaposljivosti, moramo reformirati visokošolsko in poklicno izobraževanje.“

Nadaljnje reforme so potrebne na naslednjih prednostnih področjih:

  • povečanje števila diplomantov, večja privlačnost visokošolskega izobraževanja za več družbenih segmentov in zmanjšanje osipa;

  • kakovostnejše in ustreznejše visokošolsko izobraževanje, ki bi bolj ustrezalo potrebam posameznikov, trgu dela in poklicem prihodnosti, ter spodbujanje in nagrajevanje odličnosti pri poučevanju in raziskavah;

  • več priložnosti za pridobivanje dodatnih znanj in spretnosti s študijem ali izpopolnjevanjem v tujini ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja za uspešnejše visokošolsko izobraževanje;

  • usposabljanje večjega števila raziskovalcev kot temelj industrije prihodnosti;

  • krepitev povezav med izobraževanjem, raziskavami in podjetništvom za spodbujanje odličnosti in inovacij;

  • zagotavljanje učinkovitega financiranja – prožnejše upravljanje visokega šolstva in naložbe v kakovostno izobraževanje, ki bo ustrezalo potrebam trga dela.

V številnih državah EU je modernizacija sistemov visokošolskega izobraževanja prednostna naloga; vendar so pri tem še vedno premalo izkoriščene možnosti evropskih visokošolskih institucij, da bi opravljale svojo vlogo v družbi in prispevale k blaginji Evrope. Zato je izobraževanje v središču strategije Evropa 2020, ki postavlja cilj, da bi imelo ob koncu tega desetletja visokošolsko izobrazbo 40 % mladih v Evropi (leta 2010 jih je bilo 33,6 %).

Julija je Komisija predstavila predloge za naslednji večletni proračun EU (2014–2020), ki vključuje precejšnja povečanja sredstev za izobraževanje, usposabljanje in mlade (za 73 %) ter raziskave (za 46 %), saj se zaveda njihove pomembnosti za rast. Program reform za modernizacijo visokega šolstva bo usmerjal tudi dodeljevanje sredstev v okviru programov EU, in sicer v smislu reform.

Strategija za reformo, ki jo je predstavila Komisija, temelji na analizah, raziskavah in posvetovanjih z visokošolskimi ustanovami, profesorji, raziskovalci, študenti, podjetji, sindikati, vladami in mednarodnimi organi. Priložen ji je delovni dokument Komisije, ki analizira najnovejši razvoj evropskih sistemov visokošolskega izobraževanja, ter študija Modernizacija visokošolskega izobraževanja v Evropi: financiranje in socialna razsežnost, ki proučuje trende v financiranju visokošolskega izobraževanja in politike za boljšo dostopnost visokošolske izobrazbe (IP/11/1037).

Več informacij:

MEMO/11/613 – Modernizacija visokošolskega izobraževanja v dejstvih in številkah

MEMO/11/615 - – Strategija EU za modernizacijo visokošolskega izobraževanja – vprašanja in odgovori

Sporočilo: Strategija EU za modernizacijo visokega šolstva:

http://ec.europa.eu/education/higher-education/doc/com0911_en.pdf.

Statistika – Delovni dokument služb Komisije o najnovejšem razvoju evropskih visokošolskih sistemov:

http://ec.europa.eu/education/higher-education/doc/wp0911_en.pdf.

Študija Eurydice Modernizacija visokega šolstva v Evropi: financiranje in socialna razsežnost:

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/thematic_studies_en.php.

Evropska komisija: Visokošolsko izobraževanje:

http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc62_en.htm.

Predlogi Komisije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih v naslednjem proračunu EU: IP/11/857

Kontaktni osebi:

Dennis Abbott (+32 22959258)

Dina Avraam (+32 22959667)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site