Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/953

Bruselj, 15. julija 2010

EU začela javno posvetovanje o izboljšanju pravic žrtev kaznivih dejanj in nasilja

V Evropski uniji je vsako leto prijavljenih približno 30 milijonov hudih kaznivih dejanj. Unija spodbuja sodelovanje na področju kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj, vendar kakšna je usoda milijonov žrtev teh dejanj? Ta izkušnja je lahko zanje še bolj travmatična v primeru zahtevne sodne preiskave ali postopka, vdora v njihovo zasebnost ali nespoštljive obravnave zadeve. Žrtve imajo povsod v EU, tako v domovini kot tujini, pravico do spoštljive obravnave, podpore, zaščite, odškodnine in dostopa do sodnega varstva. Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje o postopkih za zaščito žrtev, vrstah podpore, ki jo prejemajo, in morebitni potrebi po izboljšavah. Na podlagi rezultatov tega posvetovanja bo pripravila celovit paket pravil in praktičnih ukrepov ter ga predvidoma predložila v prvi polovici leta 2011. Posvetovanje bo trajalo do 30. septembra 2010.

„Vsi smo lahko žrtve kaznivega dejanja ali nasilja. Žal jih je vsako leto več milijonov. Povzročenega zla ne moremo izbrisati, lahko pa čim bolj zmanjšamo posledice kaznivega dejanja, ljudem pomagamo, da si opomorejo, ter jim zagotovimo ustrezno obravnavo in zasluženo sodno varstvo,“ je izjavila podpredsednica Viviane Reding, evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. „Te osebe ne bi smele ponovno postati žrtve, zlasti ne takrat, kadar uveljavljajo pravico do prostega gibanja znotraj EU. Najti moramo tudi učinkovito pravno sredstvo, da se odredbe o zaščiti, izdane v posamezni državi članici, žrtvam priznajo tudi v drugih državah članicah. Komisija si bo na podlagi uspešnega pripravljalnega dela, ki ga je v zadnjih šestih mesecih opravilo špansko predsedstvo EU na področju zaščite žrtev, prizadevala za čezmejno zagotavljanje pravičnosti.“

Kdor koli je lahko žrtev kaznivega dejanja. V letu 2007 je bilo zabeleženih 30 milijonov hudih kaznivih dejanj in večino teh žrtve nikoli ne prijavijo. Vsako leto je približno četrtina prebivalcev EU (125 milijonov ljudi) neposrednih žrtev kaznivega dejanja. V zadnjem desetletju je Unija za obravnavo nekaterih potreb žrtev sprejela več ukrepov na različnih področjih pravosodja, vendar se njihov učinek na ravni EU zelo razlikuje. Med državami članicami je mogoče na primer opaziti odstopanja na področju odobrenih odškodnin in postopkov za vložitev odškodninskih zahtevkov. Žrtve se morajo za pridobitev odškodnine ali uveljavitev svojih pravic soočiti s pogosto zapletenimi in dolgotrajnimi postopki.

Komisija je za obravnavo te problematike danes začela javno posvetovanje na podlagi celovitega paketa pravil in praktičnih ukrepov, ki bo predvidoma predložen v prvi polovici leta 2011. S paketom namerava Komisija podpreti žrtve v celotnem sodnem postopku in tudi po njem. Žrtve je treba zaščititi pred storilci kaznivih dejanj, jim prihraniti dodatno trpljenje in zagotoviti spoštovanje njihovih pravic med postopkom ter jim nuditi potrebno podporo pri okrevanju in pomoč pri pridobivanju ustrezne odškodnine.

Na posvetovanju se bodo obravnavale potrebe žrtev na petih področjih:

  • obravnava: Ali so žrtve obravnavane z dostojanstvom in spoštovanjem? Ali so žrtve zaslišane obzirno in ali prejmejo hitre odgovore na zastavljena vprašanja?

  • zaščita: Ali so žrtve pred kaznivim dejanjem in po njem zaščitene pred maščevanjem in ponovno viktimizacijo? Kako se prepreči stik s storilcem kaznivega dejanja? Ali žrtev s prečkanjem meje ni več zaščitena?

  • podpora: Ali sta po storjenem kaznivem dejanju zagotovljeni dolgoročna fizična in psihološka pomoč? Ali je po storjenem kaznivem dejanju zagotovljena praktična pomoč pri vlaganju odškodninskih zahtevkov ali pripravi pogreba?

  • dostop do sodnega varstva: Kako se lahko žrtve seznanijo s svojimi pravicami in sodelujejo v sodnem postopku?

  • odškodnine: Ali morajo žrtve same vložiti odškodninski zahtevek in se glede izvršitve odločitve obrniti na storilca kaznivega dejanja?

Komisija se namerava zlasti posvetovati z državljani ter organizacijami, združenji, organi, institucijami in strokovnjaki, ki poznajo težave žrtev na lokalni in mednarodni ravni.

Ozadje

EU je vprašanje pravic žrtev začela obravnavati leta 1999. Z okvirnim sklepom iz leta 2001 so bili določeni minimalni standardi za obravnavo žrtev v kazenskih postopkih. V skladu z direktivo iz leta 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se za žrtve nasilnega naklepnega kaznivega dejanja v vseh državah članicah EU zahtevajo nacionalne sheme odškodnin, pa tudi pomoč pri čezmejnih zahtevkih.

Poleg teh obsežnih prizadevanj so bili sprejeti tudi drugi ukrepi, kot so vzpostavitev telefonske številke 116 006 za pomoč žrtvam, začetek delovanja portala evropskega e‑pravosodja z informacijami za žrtve ter pogajanja o direktivah za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok in trgovini z ljudmi. Vsi prihodnji ukrepi bodo upoštevali napredek španskega predsedstva EU na področju zaščite žrtev.

Vsebina posvetovanja je na voljo na:

http://ec.europa.eu/justice_home/news/consulting_public/news_consulting_0053_en.htm.

Novinarsko središče – pravosodje in notranje zadeve:

http://ec.europa.eu/justice_home/news/intro/news_intro_en.htm.

Spletna stran podpredsednice Komisije in evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website