Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/918

Bruselj, 12. julij 2010

Komisija predlaga paket za izboljšanje zaščite potrošnikov in zaupanja v finančne storitve

Evropska komisija je v okviru svojih prizadevanj za vzpostavitev varnejšega in trdnejšega finančnega sistema, preprečevanje prihodnjih kriz in ponovno vzpostavitev zaupanja potrošnikov danes predlagala spremembe obstoječih evropskih pravil, s katerimi bi se dodatno izboljšala zaščita imetnikov bančnih računov in malih vlagateljev. Poleg tega je Komisija začela javno posvetovanje o možnostih za izboljšanje zaščite imetnikov zavarovalnih polic, vključno z možnostjo vzpostavitve sistemov jamstev za zavarovanja v vseh državah članicah. Za imetnike bančnih računov danes sprejeti ukrepi pomenijo, da bi jim bil v primeru propada banke denar prej povrnjen (v sedmih dneh), kritje bi bilo večje (do 100 000 EUR) in bili bi tudi bolje obveščeni o tem, kako in kdaj so zaščiteni. Za vlagatelje, ki uporabljajo investicijske storitve, Komisija predlaga hitrejše izplačilo odškodnin, če jim investicijsko podjetje ne povrne vloženih sredstev zaradi goljufije, upravne zlorabe ali operativnih napak, pri čemer naj bi se stopnja odškodnine povečala z 20 000 EUR na 50 000 EUR. Poleg tega bodo vlagatelji bolje obveščeni o tem, kdaj naj bi sistem odškodnin veljal, in bolje zaščiteni pred goljufivimi zlorabami, kadar z njihovimi sredstvi upravlja tretja oseba – kot v nedavni aferi Madoff. Predlogi, ki so povsem v skladu z zavezami EU v okviru G20, so zdaj predloženi v mnenje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je dejal: „Današnje sprejetje paketa kaže na najnovejša prizadevanja Komisije za zagotovitev preglednosti in odgovornosti finančnega sistema Evrope, da bi se krize v prihodnosti preprečevale in obvladovale. Evropski potrošniki si zaslužijo več. Potrebujejo zagotovitev, da so njihovi prihranki, naložbe ali zavarovalne police zaščiteni, ne glede na to, kje v Evropi se nahajajo. Da bi se to uresničilo, pozivam Evropski parlament in Svet, naj hitro napredujeta pri odobritvi današnjega paketa.“

Zaščita vaših prihrankov

Nedavna finančna kriza je ponovno pokazala, kako zelo so banke dovzetne za tveganje množičnega dvigovanja bančnih vlog, tj. ko imetniki bančnih računov menijo, da njihovi prihranki niso varni in jih vsi hkrati želijo dvigniti. Od leta 1994 je v veljavi direktiva (94/19/ES), ki zagotavlja, da imajo vse države članice na voljo varnostno mrežo za imetnike bančnih računov. Če se banka zapre, morajo nacionalni sistemi zajamčenih vlog imetnikom računov pri tej banki povrniti prihranke do določene stopnje kritja.

Z začetkom finančne krize leta 2008 je bilo uvedenih nekaj hitrih sprememb, med katere spadajo zlasti povišanje stopnje kritja na 100 000 EUR (v dveh korakih) in odprava možnosti sozavarovanja (tj. da se imetnikom bančnih računov ne povrne celoten znesek, ampak sami krijejo določen odstotek izgubljenega zneska – tudi če bi bil izgubljeni znesek pod zgornjo mejo kritja). Ker pa so bile v obstoječih sistemih odkrite še druge pomanjkljivosti, Komisija zdaj predlaga, da se direktiva iz leta 1994 v celoti spremeni, da bi se zagotovilo upoštevanje vseh izkušenj, pridobljenih med krizo.

Ključne sestavine tega predloga so:

  • Boljše kritje: zvišanje kritja na 100 000 EUR do konca tega leta je zdaj potrjeno. To pomeni, da bo 95 % vseh imetnikov bančnih računov v EU dobilo svoje prihranke nazaj, če njihova banka propade. Kritje zdaj vključuje majhne, srednje in velike družbe ter vse valute. Izključene so vse vloge finančnih institucij in javnih organov, strukturirani naložbeni proizvodi ter dolžniški certifikati.

  • Hitrejša izplačila: imetnikom bančnih računov se bo denar povrnil v sedmih dneh. To bo velik napredek, saj številni imetniki računov trenutno na ta denar čakajo tedne ali celo mesece. Da bi se omogočil tako kratek rok plačila, bodo morali nadzorni organi sproti obveščati upravljavce sistemov zajamčenih vlog o težavah bank. Banke bodo morale v svojih knjigah navesti, ali so vloge zaščitene ali ne.

  • Manj birokratskih ovir: če na primer živite na Portugalskem in imate odprt račun pri propadajoči banki s sedežem na Švedskem, vam bo denar izplačal portugalski sistem na lastno pobudo, ki bo deloval tudi kot vaša kontaktna točka. Švedski sistem bo nato portugalskemu sistemu povrnil denar. To bi bilo bistveno izboljšanje glede na trenutno stanje, ko je treba vso korespondenco opraviti prek sistema države, v kateri se nahaja sedež banke. Novi pristop bo pomenil manj birokratskih ovir in hitrejša izplačila.

  • Boljše obveščanje: imetniki bančnih računov bodo bolje obveščeni o kritju in delovanju svojega sistema z novo standardno predlogo na izpisku računa, ki bo lahko razumljiva.

  • Dolgoročno in odgovorno financiranje: izraženi so bili pomisleki, da se obstoječi sistemi zajamčenih vlog ne financirajo dobro. Z današnjimi predlogi se bo zagotovilo trdnejše financiranje, ki bo sledilo pristopu v štirih korakih. Prvič, trdno predhodno financiranje zagotavlja trdno rezervo. Drugič, po potrebi se to lahko dopolni z dodatnimi naknadnimi prispevki. Tretjič, če to še vedno ne zadostuje, si lahko sistemi izposodijo omejen znesek od drugih sistemov (vzajemno izposojanje). Četrtič, v skrajnem primeru bi se kot nujni ukrep sprejeli drugi finančni dogovori. Prispevke bodo, kot tudi do zdaj, nosile banke. Izračunali pa se bodo na bolj pošten način, saj bodo prilagojeni tveganjem, ki jih predstavljajo posamezne banke.

Evropejci tako ne bodo dobili le boljše zaščite za svoje prihranke, ampak bodo imeli tudi možnost izbrati najboljši produkt varčevanja v kateri koli državi EU, ne da bi jih pri tem skrbele razlike v zaščiti. Banke bodo imele koristi od predloga, saj bodo lahko ponujale konkurenčne proizvode po vsej EU, ne da bi jih tovrstne razlike ovirale. Poleg tega bodo imeli od boljšega financiranja sistemov koristi tudi davkoplačevalci, saj bo verjetnost državnih intervencij veliko manjša.

Večina izboljšav bi lahko začela veljati že do leta 2012 oziroma leta 2013 in bi se uporabljala v vseh državah članicah EU ter po vključitvi v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru tudi na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu.

Glej tudi MEMO/10/318

Zaščita vaših naložb

Od leta 1997 direktiva o odškodninskih shemah za vlagatelje (97/9/ES) ščiti vlagatelje, ki uporabljajo investicijske storitve v Evropi, z zagotavljanjem odškodnine v primerih, ko investicijsko podjetje vlagatelju ni sposobno vrniti sredstev, ki mu pripadajo. To se na primer lahko zgodi v primeru goljufije ali malomarnosti v podjetju oziroma v primeru napak ali težav v sistemih podjetja. Pri tem ne gre za zaščito pred naložbenimi tveganji. V 27 državah članicah EU trenutno obstaja 39 odškodninskih shem za vlagatelje.

V zadnjih letih je Komisija prejela številne pritožbe glede uporabe direktive v nekaterih državah članicah. Te pritožbe so zadevale vprašanja, kot so nezadostna finančna sredstva shem za izplačilo terjatev ali dolge zamude pri izplačilih.

Namen današnjega predloga je zagotoviti učinkovitejša pravila za zaščito vlagateljev, enake konkurenčne pogoje glede vrste finančnih instrumentov, ki so zaščiteni, ter dovolj sredstev in ustrezne ureditve, s čimer bi se zagotovilo, da se vlagateljem odškodnina izplača.

Ključne sestavine tega predloga so:

  • Boljše kritje: trenutna minimalna stopnja odškodnine za vlagatelje znaša 20 000 EUR. V skladu s predlogom Komisije se bo povečala na 50 000 EUR na vlagatelja.

  • Hitrejša izplačila: v skladu z obstoječo zakonodajo lahko včasih vlagatelji na odškodnino čakajo tudi več let. To se bo na podlagi predloga Komisije spremenilo, saj bodo vlagatelji odškodnino prejeli najkasneje devet mesecev po propadu investicijskega podjetja. Tak časovni okvir pa je potreben, da se pristojnim organom omogoči, da opravijo preiskavo in določijo položaj posameznih vlagateljev.

  • Boljše obveščanje: vlagatelji bodo prejemali jasnejše in obsežnejše informacije o obsegu, do katerega se bodo njihova sredstva krila. Na primer, direktiva ne krije naložbenega tveganja, tj. ko naložba izgubi vrednost zaradi padca na trgu vrednostnih papirjev ali stečaja izdajatelja.

  • Dolgoročno in odgovorno financiranje: od leta 1997 je bilo v državah članicah zabeleženih veliko primerov, ko sheme niso imele na voljo dovolj finančnih sredstev, da bi vlagateljem izplačale odškodnino za izgubljeno premoženje. V skladu s predlogom Komisije se bo uvedla minimalna ciljna stopnja sredstev, ki se bo morala v celoti predhodno financirati. V skrajnem primeru si lahko sheme po potrebi izposodijo omejen znesek od drugih shem ali na podlagi drugih finančnih dogovorov (vzajemno izposojanje). Prispevke krijejo investicijska podjetja.

  • Širša zaščita: vlagatelji trenutno niso nujno zaščiteni, če investicijsko podjetje za depozitarja premoženja vlagatelja izbere tretjo stranko, ki nato zaide v težave, vloženega premoženja pa ne vrne. Podobno imajo lahko imetniki enot premoženja in investicijski skladi izgubo v primeru propada depozitarja ali poddepozitarja sklada. Zadnji tak primer je investicijska goljufija v aferi Madoff iz leta 2008. Komisija predlaga, da bi se v bodoče krili tudi taki primeri.

Večina izboljšav bi lahko začela veljati že do konca leta 2012 in bi se uporabljala v vseh državah članicah EU ter po vključitvi v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru tudi na Norveškem, Islandiji in v Lihtenštajnu.

Glej tudi MEMO/10/319

Boljša zaščita za imetnike zavarovalnih polic

Sistemi jamstev za zavarovanja potrošnikom zagotavljajo zaščito v skrajnem primeru, ko zavarovalnice ne morejo izpolniti svojih obveznosti iz pogodbe, saj nudijo zaščito pred tveganjem, da se zahtevki ne bodo obravnavali, če se bo zavarovalnica zaprla.

Sistemi jamstev za zavarovanja lahko nudijo zaščito s plačilom odškodnine potrošnikom ali z zagotovitvijo nadaljnje veljavnosti zavarovalne pogodbe, tako da na primer omogočijo prenos polic k solventni zavarovalnici ali sami zagotovijo shemo. Za razliko od bančnega sektorja in sektorja vrednostnih papirjev, evropska zakonodaja v zvezi s sistemi jamstev in zavarovalnicami zaenkrat ne obstaja. Dvanajst držav članic trenutno upravlja z enim ali več sistemi jamstev za zavarovanja, ki pokrivajo police življenjskega in/ali neživljenjskega zavarovanja. Med njimi obstajajo tako razlike glede pogojev zaščite in upravičenosti, kot na primer tudi glede tega, kdaj morajo ukrepati in kako naj se financirajo.

V danes sprejeti beli knjigi Komisija določa različne možnosti za zagotovitev poštene in celovite stopnje zaščite potrošnika v EU, kot tudi zavarovanje pred potrebo po denarju davkoplačevalcev za poravnavo stroškov propada zavarovalnice. Predlaga zlasti uvedbo direktive, s katero bi se zagotovilo, da sistemi jamstev za zavarovanja obstajajo v vseh državah članicah in izpolnjujejo najmanjši sklop zahtev. Bela knjiga o sistemih jamstev za zavarovanja je na vpogled in vse zainteresirane strani se pozivajo, naj do 30. novembra 2010 predložijo svoje pripombe in dodatne predloge.

Glej tudi MEMO/10/320

Za več informacij:

Sistemi zajamčenih vlog:

http://ec.europa.eu/internal_market/bank/guarantee/index_en.htm

Odškodninske sheme za vlagatelje:

http://ec.europa.eu/internal_market/securities/isd/investor_en.htm

Sistemi jamstev za zavarovanja:

http://ec.europa.eu/internal_market/insurance/guarantee_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website