Navigation path

Left navigation

Additional tools

EU sprejela nove ukrepe za enostavnejše upravljanje skladov v pomoč regijam pri obvladovanju krize

European Commission - IP/10/838   25/06/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/838

Bruselj, 25. junija 2010

EU sprejela nove ukrepe za enostavnejše upravljanje skladov v pomoč regijam pri obvladovanju krize

EU je 24. junija 2010 sprejela nove ukrepe za poenostavitev pravil upravljanja strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Spremembe bi morale omogočiti lažji dostop do skladov in pospešiti tokove naložb v času, ko so javni proračuni preobremenjeni. Kot del ukrepov za boj proti gospodarski krizi bodo nekaterim državam članicam dodeljena dodatna predplačila v višini 775 milijonov EUR za takojšnje reševanje likvidnostnih težav.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je povedal: „Kriza je načela poslovno samozavest, povečala število brezposelnih in znatno obremenila javne finance. Ti ukrepi bi morali pomagati pri reševanju likvidnostnih težav ter skrajšati birokratske postopke, da bo dostop do skladov enostavnejši. V teh kriznih časih bo pospešitev dejanskega izvajanja projektov v pomoč nacionalnemu in regionalnemu gospodarstvu.“

László Andor, komisar EU za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki je pristojen za Evropski socialni sklad (ESS), je dodal: „Kriza je dokazala pomen in korist ESS. V zadnjih mesecih so bile aktivne politike trga dela za zagotovitev delovnih mest med najpogosteje uporabljenimi ukrepi. Usposabljanje in nadgradnja znanj, ki so na voljo iskalcem zaposlitve, kažeta dobre rezultate, poenostavitev pa bo državam članicam omogočila, da bodo še učinkoviteje pomagale tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela.“

Prek treh skladov kohezijske politike – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad – v obdobju od leta 2007 do 2013 455 programov kohezijske politike zagotavlja naložbe v višini 347 milijard EUR v vseh regijah EU.

Ena večjih posledic krize je, da države članice in regije le stežka zagotavljajo dodatna sredstva, ki so potrebna za evropske naložbe. Napovedane spremembe naj bi rešile to težavo ter tako pospešile izvajanje programov in poenostavile njihovo vsakodnevno vodenje.

Ključni novi ukrepi vključujejo:

  • uvedbo splošne zgornje meje v višini 50 milijonov EUR za vse vrste velikih projektov, za katere je potrebno soglasje Komisije. Novi enotni prag bo omogočil, da bo za manjše okoljske projekte potrebno le soglasje držav članic, kar bo pospešilo njihov začetek izvajanja;

  • financiranje velikih projektov iz več programov. Izgradnja pomembnega odseka avtoceste, speljanega prek različnih regij, se bo na primer lahko financirala iz več regionalnih programov. Prejšnja pravila tega niso omogočala;

  • enostavnejše postopke za pregledovanje programov, da se bodo hitreje prilagajali trenutnim izzivom;

  • okrepitev uporabe finančnega inženiringa, kar zajema možnost uvedbe posojilnih shem za povečanje potrošnje na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v stanovanjskih objektih;

  • ublažitev obveznosti ohranjanja naložb. Ta pravila se bodo zdaj uporabljala le za določene projekte, kot npr. v sektorju infrastrukture in produktivnih naložb. Za družbe, ki gredo nehote v stečaj, se ta pravila ne bodo uporabljala. Pravila za operacije v zvezi z ESS so prav tako usklajena s pravili o državni pomoči;

  • poenostavitev pravil za projekte, ki ustvarjajo prihodek (npr. pobiranje cestnine na avtocestah ali projekti, ki vključujejo oddajanje ali prodajo zemljišč). Namen je zmanjšati upravno breme držav članic, saj se bo prihodek nadziral le do zaključka zadevnega programa;

  • dodelitev dodatnih predplačil v višini 775 milijonov EUR (4 % iz ESS in 2 % iz Kohezijskega sklada) za tiste države članice, ki so prejele posojilo po shemi Mednarodnega denarnega sklada za plačilno bilanco ali se jim je BDP zmanjšal za več kot 10 %. Ob upoštevanju obeh meril se to nanaša na Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko in Romunijo;

  • podaljšanje „N+2 pravil o sprostitvi proračunskih sredstev“. V primeru, da sredstva, dodeljena v letu 2007, niso bila porabljena do konca leta 2009, se v skladu s pravili N+2 samodejno vrnejo v proračun EU. Spremembe bodo omogočile, da se sredstva za leto 2007 porabijo v daljšem obdobju. Na tak način se bo preprečila izguba v višini približno 220 milijonov EUR (125 milijonov EUR za Španijo, 56 milijonov EUR za Italijo, 9 milijonov EUR za Združeno kraljestvo, 6 milijonov EUR za Nemčijo, 4 milijone EUR za Nizozemsko in 20 milijonov EUR za projekte sodelovanja med več državami).

Te spremembe dopolnjujejo številne druge pobude, sprejete od začetka krize v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva:

http://ec.europa.eu/regional_policy/funds/recovery/

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=736

Opomba za urednike

Komisija je predlog predstavila julija 2009, o njem je nato razpravljal Evropski parlament, države članice in Svet pa so ga sprejeli 3. junija 2010. Spremembe začnejo veljati 25. junija 2010.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website