Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/818

Luxembourg, 24. junija 2010

Siim Kallas pozdravlja podpis sporazuma druge stopnje o odprtem nebu med EU in ZDA

Podpredsednik Kallas je danes pozdravil sprejetje sporazuma druge stopnje o odprtem nebu z Združenimi državami Amerike. Sporazum so danes v Luxembourgu podpisali podpredsednik Kallas, španski minister za promet José Blanco in veleposlanica ZDA v Luksemburgu Cynthia Stroum ter prometni ministri držav članic. S polnim izvajanjem sporazumov prve in druge stopnje naj bi se gospodarstvo okrepilo za 12 milijard EUR, nastalo pa naj bi tudi do 80 000 novih delovnih mest.

Podpredsednik Kallas je zaključil: „To je pomemben korak v našem vzajemno koristnem sodelovanju na področju letalstva z ZDA. Pomeni izredno dobro novico za potnike, špediterje, letališča in letalske družbe, saj bo vsem zagotovil dodatne gospodarske priložnosti in okrepil regulativni okvir. S pomočjo tega sporazuma se bo za evropsko letalsko industrijo končalo obdobje izzivov.“

Sporazum druge stopnje temelji na koristih zgodovinskega sporazuma o odprtem nebu, ki so ga EU in ZDA podpisale leta 2007. Pomeni nove gospodarske priložnosti in krepi sodelovanje na področju vprašanj, kot so okolje, socialna varnost, konkurenca in varnost. Ustvarja tudi možnosti za dodatne naložbe in dostop do trga v prihodnje.

Pogajanja druge stopnje so se pričela v maju 2008, da bi še izboljšali sodelovanje med regulativnimi organi in ustvarili dodatne tržne priložnosti. S pogajanji je bil izpolnjen mandat, podeljen na zadnjem vrhu EU–ZDA novembra 2009.

Sporazum zagotavlja očitne gospodarske koristi, med drugim boljši dostop letalskih družb iz EU do programa „Fly America“. Združene države in Evropa so se zavezale cilju, da bodo odstranile preostale ovire za dostop in enkrat letno proučile napredek pri doseganju tega cilja. V prihodnje bodo glede na naslednje spremembe zakonodaje vzajemno priznane še dodatne komercialne pravice. Glej spodaj:

  • Obojestranska liberalizacija lastništva letalskih prevoznikov in nadzora. Trenutno je tuje lastništvo letalskih družb v ZDA omejeno na 25 % glasovalnih pravic. Po spremembi zakonodaje v ZDA bo EU državljanom ZDA vzajemno dovolila večinsko lastništvo v svojih letalskih družbah.

  • Omejitve letališkega hrupa. Po spremembi zakonodaje v EU v zvezi z uvajanjem omejitev letališkega hrupa bodo letalske družbe v EU pridobile dodatne pravice za lete med ZDA in številnimi neevropskimi državami. Tudi nekatere ovire za naložbe EU v letalske družbe tretjih držav bodo odpravljene. Ko bo zakonodaja ZDA vlagateljem iz EU dovoljevala večinsko lastništvo v svojih letalskih družbah, bodo podobne pravice priznane tudi letalskim družbam ZDA.

Pogajalci so dosegli tudi pomemben napredek glede sodelovanja med regulativnimi organi:

  • S sporazumom se bo okrepilo sodelovanje na področju okoljskih vprašanj, saj bosta pri tržnih ukrepih potrebni medsebojna združljivost in povezanost (npr. pri sistemih trgovanja z emisijami), da se prepreči podvajanje. Sporazum tako spodbuja večjo preglednost pri ukrepih glede hrupa na letališčih in večjo uporabo okolju prijaznih tehnologij, goriv in okolju prijaznega upravljanja zračnega prometa. To sodelovanje bo ključnega pomena za zagotavljanje bolj trajnostnega mednarodnega letalskega prometa.

  • Sporazum prvič v zgodovini letalstva vsebuje poseben člen o socialni razsežnosti odnosov na področju letalstva med EU in ZDA. Tako bodo ne le ohranjene obstoječe pravice zaposlenih v letalskih družbah, temveč bo izvajanje sporazuma prispevalo tudi k visokim standardom dela.

  • S sporazumom se bo še okrepilo že tako tesno sodelovanje na področju varnosti s ciljem, da bi bolje uporabili sredstva za odpravo groženj letalskemu sistemu. V tem smislu naj bi spodbujali največje možno zaupanje v varnostne ukrepe drug drugega ter hitre in usklajene odgovore na nove grožnje.

  • S sporazumom bo razširjena vloga Skupnega odbora EU–ZDA, ki spremlja izvajanje sporazuma in usklajuje različna področja sodelovanja regulativnih organov. Z novimi pravili se bodo zmanjšali nepotrebni birokratski postopki (npr. z medsebojnim priznavanjem regulativnih odločitev drug drugega) in odpravilo nepotrebno podvajanje sredstev (npr. s skupnimi pobudami o varnosti, enotnim varnostnim pregledom in olajšanim potovanjem potnikov).

Trga Evropske unije in Združenih držav sta največja letalska trga na svetu. Skupaj predstavljata okrog 60 % svetovnega zračnega prometa. Gospodarske koristi, ki bodo posledica izvajanja tega sporazuma druge stopnje, bodo po neodvisnih ocenah enakovredne čezatlantskim koristim, ki se pričakujejo od uspešnega zaključka trgovinskih pogajanj v Dohi. Sporazum bo začel formalno veljati, ko bo dal soglasje Evropski parlament, ratificirati pa ga bodo morale tudi vse države članice.

Potencialne gospodarske koristi odprave ovir za čezatlantski trg med EU in ZDA bodo precejšnje (Booz Allen Hamilton, januar 2007):

  • V gospodarskem smislu bi lahko pomenila do 12 milijard EUR gospodarskih koristi in do 80 000 novih delovnih mest (bolj ali manj enakomerno razporejenih v ZDA in EU).

  • V obdobju petih let se bo lahko število potnikov na čezatlantskih letih povečalo za 26 milijonov. Sedanji letni promet znaša malo manj kot 50 milijonov potnikov (leta 2007). Po preteku petletnega obdobja bo to pomenilo, da bo trg zaradi sporazuma večji za 34 %, kot bi bil sicer.

  • Z odpravo dvostranskih sporazumov in njihovih omejitev prometnih pravic lahko predvidimo zmanjšanje cen vozovnic za družbe in zasebne stranke s konsolidiranimi gospodarskimi koristmi v višini 6,4 in 12 milijard EUR v obdobju pet let.

  • Trg letalskega tovornega prometa se bo povečal za en do dva odstotka.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website