Navigation path

Left navigation

Additional tools

Nova raziskava pokazala, da več ljudi težko shaja z dohodki

European Commission - IP/10/773   22/06/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/773

Bruselj, 22. junija 2010

Nova raziskava pokazala, da več ljudi težko shaja z dohodki

Vsak šesti Evropejec ima stalne težave pri plačevanju računov gospodinjstva, tri četrtine pa jih meni, da je revščina v njihovi državi v preteklem letu narasla. Takšni so glavni izsledki nove raziskave Eurobarometra o socialnih posledicah krize, ki jih je danes objavila Evropska komisija. Raziskava, izvedena maja 2010, obeležuje sredino evropskega leta boja proti revščini 2010 in je bila objavljena po dogovoru voditeljev EU 17. junija, da bodo v naslednjem desetletju iz revščine in socialne izključenosti pomagali 20 milijonom Evropejcev.

László Andor, evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, je na tiskovni konferenci v Bruslju povedal: Izsledki raziskave potrjujejo, da je revščina velik problem v Evropski uniji ter da je zaradi sedanjih gospodarskih in finančnih razmer stanje čedalje slabše. Davek krize je visok in danes znaten delež Evropejcev težko shaja s svojimi dohodki. Dodal je: Cilj nove strategije EU za naslednje desetletje Evropa 2020 je do leta 2020 vsaj 20 milijonov Evropejcev rešiti revščine. To je jasen znak, da si vse države članice resnično prizadevajo doseči opazne rezultate za bolj pravično in vključujočo Evropo.

Na splošno državljani EU menijo, da je revščina v letu pred raziskavo narasla na vseh ravneh: šest od desetih Evropejcev meni, da je revščina na njihovem lokalnem območju narasla, tri četrtine, da je narasla v njihovi državi, 60 % pa je prepričanih, da se je povečala po vsej EU.

Kriza in pozivi k stabilizacijskim ukrepom vplivajo na to, kako ljudje dojemajo revščino. Grčija izstopa s 85 % anketirancev, ki menijo, da se je revščina v njihovi državi povečala. Tudi 83 % Francozov, 82 % Bolgarov, 77 % Romunov in 75 % Italijanov meni enako o svoji državi. Medtem ko v nekaterih državah pričakujejo nadaljnje težave (na primer sedem od desetih Romunov in Grkov pričakuje poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva), se je vtis drugod popravil. Tako na primer pričakuje poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva 23 % Latvijcev (julija 2009 je njihov delež znašal 65 %), 32 % Litovcev (v primerjavi z 58 % julija 2009) in 20 % Madžarov (julija 2009 jih je bilo 48 %). Zdaj manj anketirancev v Latviji, na Poljskem, v Združenem kraljestvu, Belgiji in na Finskem pričakuje, da bi ostali brezposelni, če bi izgubili službo.

Znaten delež državljanov EU poroča o finančni stiski

Šestina Evropejcev je navedla, da je njihovemu gospodinjstvu v preteklem letu vsaj enkrat zmanjkalo denarja za poplačilo rednih računov, nakup živil in drugih izdelkov vsakdanje potrošnje, v času anketiranja na terenu (maja 2010) pa jih je 20 % s težavo poravnalo položnice in kreditne obveznosti.

15 % anketirancev redno le s težavo poravnava obveznosti, tri odstotke jih zamuja s plačilom nekaterih računov in kreditnih obveznosti, dva odstotka pa jih ima resne finančne težave in je v zaostanku z več plačili.

Približno 30 % državljanov težje poravnava stroške zdravstvenega varstva. Približno tri desetine Evropejcev poroča, da so imeli v zadnjih šestih mesecih več težav pri kritju stroškov zdravstvenega varstva, otroškega varstva ali dolgoročne oskrbe zase ali za svoje sorodnike: 11 % jih meni, da je to postalo veliko težje, 18 % pa poroča, da je nekoliko težje.

Vsak šesti Evropejcev ni popolnoma prepričan ali sploh ni prepričan, da bo obdržal službo

Tako kot marca 2010, 18 % zaposlenih vprašancev ni popolnoma prepričanih ali sploh ni prepričanih, da bodo v naslednjih 12 mesecih lahko obdržali svojo sedanjo službo, 49 % pa jih meni, da je malo verjetno ali sploh ni verjetno, da bi v primeru izgube službe v pol leta našli novo delovno mesto.

Zaznani učinek krize na prihodnje pokojnine

Glede dohodkov v prihodnosti 73 % državljanov EU bodisi izrecno pričakuje nižje pokojnine bodisi domneva, da bodo lahko šli v pokoj šele pozneje oziroma morali privarčevati denar za starost. 20 % je zelo zaskrbljenih, da njihov dohodek v starosti ne bo zadosten za dostojno življenje, 34 % pa jih je zaradi takšne perspektive precej zaskrbljenih. V 17 državah članicah je večina anketirancev zelo ali precej zaskrbljena, da jim dohodek v starosti ne bo zadostoval za dostojno življenje.

Ozadje

Posebej za to oblikovane raziskave Eurobarometra od junija 2009 redno spremljajo javno mnenje o socialnih posledicah krize, ki je izbruhnila jeseni 2008. Njihov namen je izmeriti dojemanje revščine, stopnje finančnih težav gospodinjstev, sprememb dostopnosti zdravstvenega in socialnega varstva ter ovrednotiti predvidevanja ljudi glede njihovih finančnih razmer v starosti.

V zadnji raziskavi je 25 600 državljanov v vseh državah članicah EU med 18. in 22. majem 2010 pretežno po telefonu odgovarjalo na vprašanja. Izbor vprašancev je bil naključen, opravljeno pa je bilo tudi njihovo ponderiranje za popravek znanih demografskih razlik.

Podatki, na katerih temelji cilj zmanjšanja revščine v EU (EU-SILC: dohodek, socialna vključenost in življenjski pogoji), so na voljo s časovnim zamikom dveh let, raziskave javnega mnenja o dojemanju revščine pa s samo enomesečnim zamikom pokažejo verjeten razvoj revščine in izključenosti.

Dodatne informacije

MEMO/10/268

Poročilo o raziskavi Eurobarometra :

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_289_en.pdf

Evropsko leto boja proti revščini : www.2010againstpoverty.eu


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website