IP/10/704

Bruselj, 9 junij 2010

Digitalna agenda: Komisarka Kroes pozdravila prizadevanja mobilnih operaterjev glede varnosti otrok in pozvala k močnejšemu ozaveščanju staršev

Neelie Kroes, podpredsednica Evropske Komisije, pristojna za digitalno agendo, je pozdravila napredek, ki so ga mobilni operaterji dosegli pri prizadevanjih za varnost otrok pri uporabi mobilnih telefonov. Operaterje je še pozvala k močnejšemu ozaveščanju staršev glede morebitnih novih tveganj, katerim so otroci lahko izpostavljeni pri uporabi pametnih telefonov (npr. lažji dostop prek interneta do vsebin, ki so primerne samo za odrasle). Ravnokar objavljeno poročilo združenja GSM, komercialnega združenja industrije mobilne telefonije, navaja, da 91 podjetij na nacionalni ravni uvaja ukrepe, ki so bili dogovorjeni z vseevropskim prostovoljnim sporazumom iz leta 2007, pri katerem je kot posrednica sodelovala Evropska komisija (glej IP/07/139). V 25 državah imajo nacionalne kodekse samourejanja, ki so nastali na podlagi evropskega okvira, kar pomeni, da ima od tega sporazuma koristi 96 % naročnikov mobilne telefonije v EU.

Komisarka EU za digitalno agendo Neelie Kroes je povedala: „Pozdravljam današnje poročilo, ki kaže, da družbe za mobilno telefonijo svoje odgovornosti jemljejo resno, saj je varnost mladih na spletu ena ključnih zavez Digitalne agende za Evropo. Vendar industrijo mobilnih komunikacij pozivam, naj poskrbi, da bodo ljudje vseh starosti razumeli tveganja in vedeli, kje poiskati pomoč, saj starši mnogokrat niso toliko v stiku s tekočim dogajanjem na področju mobilne telefonije kot mlajša generacija.“

Novo poročilo o industriji mobilnih komunikacij razkriva velik napredek 83 mobilnih operaterjev, ki so podpisali „Evropski okvir o varnejši uporabi mobilnih telefonov za najstnike in otroke“, ki je nastal s posredovanjem Komisije februarja 2007. Ti operaterji pokrivajo 96 % vseh mobilnih uporabnikov v EU. Še osem družb je sprejelo nacionalni kodeks ravnanja.

Mobilni operaterji so na splošno dosegli velik napredek na štirih področjih, ki so bila opredeljena v kodeksu iz leta 2007:

• Operaterji so uvedli ukrepe za nadzor dostopa otrok do vsebin, ki so primerne samo za odrasle. Latvijski mobilni operaterji na primer na prodajnih točkah preverjajo starost in staršem omogočajo omejevanje dostopa do interneta na mobilnikih njihovih otrok;

• Operaterji si prizadevajo tudi razvrstiti komercialne vsebine, ki so dostopne prek mobilnih telefonov. Italijanski mobilni operaterji za to uporabljajo barvno označene ikone, ki kažejo, ali je vsebina primerna za vse, ali je namenjena otrokom oziroma če je za ogled vsebine potrebna prisotnost odraslega ali pa gre za vsebino, ki je primerna samo za odrasle;

• Številni mobilni operaterji izdajajo izobraževalno gradivo in vodijo kampanje za ozaveščanje o varnejši uporabi mobilnih telefonov. Mobilni operaterji v Združenem kraljestvu so na to temo ustvarili samostojne spletne strani, vodiče, kartice zaobljube, DVD-je in brošure. Malteški operaterji nudijo brezplačne svetovalne telefonske linije, ki so dostopne 24 ur na dan;

• Češki in slovaški mobilni operaterji si v boju proti nezakonitim vsebinam na mobilnih omrežjih prizadevajo preprečiti dostop do spletnih stani z nezakonitimi vsebinami.

Poročilo kaže tudi, da mnogi nacionalni kodeksi vsebujejo zahteve, ki celo presegajo doseg okvira EU. Na Madžarskem je bil na primer sprejet etični kodeks za trženje otrokom, v Združenem kraljestvu pa je za upravljanje s storitvami pasivnega določanja lokacije kličočega nastal podoben kodeks ravnanja. Odziv zainteresiranih strani na področju varnosti otrok, kot so organizacija Save the Children na Danskem, International Children's Safety Service na Madžarskem ter Protégeles v Španiji, obenem kaže, da so tudi nacionalni kodeksi ravnanja pripomogli k boljšemu povezovanju mobilnih operaterjev in nevladnih organizacij.

Zainteresirane strani v nekaterih državah EU pa so mobilnim operaterjem dale vedeti, da od njih pričakujejo več glede obveščanja staršev o tveganjih in možnostih na hitro spreminjajočem področju interneta. Latvijski Children's Fund na primer poroča, da so se najmlajši uporabniki mobilnih telefonov kljub temu, da so se morebitnih tveganj zavedali in bili o njih bolje obveščeni, pri reševanju resničnih težav po pomoč k staršem zatekli šele v zaključni fazi.

Zagotavljanje varnosti otrok pri brskanju po spletu, najsi bo to s pomočjo računalnika ali mobilnega telefona, je ena ključnih prednostnih nalog Digitalne agende za Evropo, ki jo je sprejela Evropska komisija (glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200). Ponudniki spletnih storitev, ki so med mlajšimi generacijami najbolj priljubljeni (npr. socialna omrežja, operaterji mobilne telefonije) bodo morali do leta 2013 dodatno razviti ukrepe za samourejanje glede varnosti otrok na spletu.

Natančneje, večina držav članic je na podlagi programa EU Varnejši internet vzpostavila klicne linije za prijavo žaljivih spletnih vsebin, v šolah pa nudi tudi učne ure o varnosti na spletu. Spodbujalo se jih bo, da v naslednjih letih ta prizadevanja še okrepijo.

Ozadje

„Evropski okvir o varnejši uporabi mobilnih telefonov za najstnike in otroke“ je bil razvit kot odgovor na mnoga vprašanja, ki so bila zastavljena v okviru javnih posvetovanj Komisije o varnejši uporabi mobilnih telefonov (glej IP/06/1059).

Seznam podpisnikov evropskega okvira:

http://www.gsmeurope.org/documents/List_of_signatories_Dec_09.pdf.

Danes imajo kodekse ravnanja v vseh državah članicah, razen v Estoniji in na Finskem, kjer trenutno potekajo razprave na nacionalni ravni.

Več o najnovejšem poročilu združenja GSM:

http://ec.europa.eu/information_society/activities/sip/self_reg/phones/index_en.htm.

Program Varnejši internet 2009–2013:

http://ec.europa.eu/saferinternet.