Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/10/656

Bruselj, 2. junij 2010

Komisija predlagala izboljšanje nadzora EU nad bonitetnimi agencijami in začela posvetovanje o korporativnem upravljanju v finančnih institucijah

Evropska komisija je v okviru prizadevanj za preprečitev finančne krize v prihodnosti in okrepitev finančnega sistema danes predstavila spremembe pravil EU o bonitetnih agencijah ter začela javno posvetovanje o reformi korporativnega upravljanja v finančnih institucijah. Za hitro izvedbo potrebnih reform za zagotovitev varnega in stabilnega finančnega sistema v Evropi pa je Komisija sprejela tudi bolj splošno sporočilo, v katerem se zavezuje, da bo preostale predloge finančne reforme predstavila v naslednjih šestih do devetih mesecih. Komisija bo po posvetovanjih in, upajmo, ob močni podpori voditeljev držav in vlad na bližnjem zasedanju Evropskega sveta vse te predloge, skupaj s svojimi nedavnimi zamislimi glede skladov za pomoč bankam v krizi (glej IP/10/610), predstavila na vrhu G-20, ki bo potekal v Torontu od 26. do 27. junija 2010. Glede bonitetnih agencij ima Komisija dva poglavitna cilja: zagotovitev učinkovitega in centraliziranega nadzora na evropski ravni ter povečanje preglednosti v zvezi z entitetami, ki zahtevajo ocenjevanje, tako da bi imele vse agencije dostop do istih informacij. S temi spremembami naj bi se izboljšal nadzor, povečala konkurenca med bonitetnimi agencijami ter okrepila zaščita investitorjev. Na področju korporativnega upravljanja je komisija začela posvetovanje o široki paleti vprašanj, med drugim kako v finančnih institucijah učinkoviteje obvladovati tveganja in kako okrepiti vlogo delničarjev. Zainteresirane strani se morajo v posvetovanje vključiti do 1. septembra 2010. Ob tem svežnju predlogov je Komisija objavila tudi poročili o izvajanju priporočil Komisije iz leta 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev in sistemu prejemkov direktorjev družb, ki kotirajo na borzi, v državah članicah EU (glej IP/09/673 in IP/09/674). Napredek je sicer opazen na obeh področjih, vendar veliko držav članic še ni začelo popolnoma izvajati priporočil.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je povedal:Komisija danes začenja zaključna prizadevanja za dokončanje reforme finančnih storitev v EU. To je del širšega načrta za stabilizacijo, utrditev in obnovitev trajnostne rasti evropskega gospodarstva.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je dodal: Spremembe pravil o bonitetnih agencijah bodo prinesle boljši nadzor in večjo preglednost v tem izredno pomembnem sektorju. Vendar je to šele prvi korak. Ta trg spremljamo bolj podrobno. Glede korporativnega upravljanja sem prepričan, da se pravo preprečevanje krize začne znotraj družb. Če hočemo preprečiti krize v prihodnosti, se bodo morale finančne institucije spremeniti. Zagotoviti moramo učinkovitejše notranje kontrole, spodbujati boljše obvladovanje tveganj, okrepiti vlogo nadzornih organov ter hitro začeti izvajati obstoječa pravila o politikah dobrega nagrajevanja, kar bo pripomoglo k zmanjšanju pretiranega prevzemanja tveganj.

Izboljšanje nadzora EU nad bonitetnimi agencijami

Komisija na ravni EU predlaga bolj centraliziran sistem nadzora bonitetnih agencij, saj te niso povezane z določenim ozemljem, ocene, ki jih izdajajo, pa lahko uporabljajo finančne institucije po vsej Evropi. Voditelji držav in vlad so junija 2009 Komisijo pozvali, naj glede tega pripravi predloge.

Po predlaganih spremembah bi izključna pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki so registrirane v Evropski uniji, dobil nov evropski nadzorni organ, Evropski organ za vrednostne papirje (European Securities Authority–ESMA, glej IP/09/1347). To bi vključevalo tudi evropske hčerinske družbe znanih bonitetnih agencij, kot so Fitch, Moody's in Standard & Poor's.

Ta organ bi imel pooblastila, na podlagi katerih bi lahko zahteval informacije, začenjal preiskave ter izvajal preglede na kraju samem. Izdajatelji strukturiranih finančnih instrumentov, recimo kreditne institucije, banke in investicijska podjetja bodo morali zagotoviti dostop do informacij, ki jih dajejo svoji bonitetni agenciji, tudi vsem drugim zainteresiranim bonitetnim agencijam, da jim omogočijo izdajo nenaročenih ocen.

Te spremembe pomenijo, da bodo bonitetne agencije delovale v mnogo preprostejšem nadzornem okviru od obstoječih različnih nacionalnih okvirov in bodo mnogo laže dostopale do informacij, ki jih potrebujejo. Zaradi centraliziranega nadzora EU nad vsemi bonitetnimi agencijami in povečanja konkurence med njimi bodo uporabniki ocen tudi bolje zaščiteni.

Predlog Komisije za spremembo Uredbe 1060/2009 bo v kratkem poslan v obravnavo Svetu ministrov EU in Evropskemu parlamentu. Če bo sprejet, bodo nova pravila začela veljati v letu 2011.

Ozadje: Bonitetne agencije izdajajo mnenja o kreditni sposobnosti družb, držav in kompleksnih finančnih proizvodov. Njihove prenizke ocene tveganja, da izdajatelji nekaterih bolj kompleksnih finančnih instrumentov morda ne bi mogli poplačati dolgov, so prispevale k finančni krizi. Zaradi potrebe po obnovitvi tržnega zaupanja in povečanju zaščite vlagateljev je Komisija predstavila nova pravila za vso EU, s katerimi se uvaja skupen nadzorni sistem za izdajanje bonitetnih ocen. V skladu s temi pravili, ki se bodo v celoti začela uporabljati decembra 2010 (glej IP/09/629), morajo vse bonitetne agencije, ki bi želele, da se njihove ocene uporabljajo v EU, zdaj zaprositi za registracijo. Postopki za registracijo se bodo začeli izvajati v tem mesecu. Prav tako se z novimi pravili rešujejo vprašanja navzkrižja interesov, ki vplivajo na ocene (bonitetna agencija na primer ne more ponujati svetovalnih storitev). Bonitetne agencije bodo morale delovati bolj pregledno, saj bodo morale razkriti metodologijo, notranje modele in ključne predpostavke, ki jih uporabljajo za izdelavo svojih ocen. To bi moralo investitorjem omogočiti laže ravnati s potrebno stopnjo skrbnosti.

Reforma korporativnega upravljanja v finančnih institucijah

Komisija se je v odziv na finančno krizo v sporočilu iz marca 2009 z naslovom Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva zavezala k izboljšanju korporativnega upravljanja v finančnih institucijah. Želela je zagotoviti boljše upoštevanje interesov potrošnikov in drugih zainteresiranih strani, bolj trajnostno upravljanje podjetij ter dolgoročno zmanjšanje tveganja za stečaj. Kot prvi ukrep Komisija začenja javno posvetovanje o zeleni knjigi, ki opredeljuje možnosti za obravnavo naslednjih vprašanj:

  • kako izboljšati delovanje in sestavo upravnih odborov finančnih institucij, da bi se povečal njihov nadzor nad višjim kadrom;

  • kako na vseh ravneh finančnih institucij razviti kulturo tveganj, da se zagotovi upoštevanje dolgoročnih interesov podjetij;

  • kako izboljšati vključitev delničarjev, finančnih nadzornikov in zunanjih revizorjev v korporativno upravljanje;

  • kako v podjetjih spremeniti plačne politike, da bodo odvračale od pretiranega prevzemanja tveganj.

Posvetovanje je odprto do 1. septembra 2010. Morebitni nadaljnji zakonodajni in nezakonodajni predlogi bodo sprejeti v letu 2011.

Ozadje: Finančna kriza je pokazala nekatere pomembne šibke točke korporativnega upravljanja v finančnih institucijah: nezadosten nadzor upravnih odborov in vodstva; slabo obvladovanje tveganj; neustrezna struktura plač direktorjev in borznih posrednikov, kar je spodbujalo preveliko prevzemanje tveganj in kratkoročno usmerjenost; delničarji niso nadzorovali sprejemanja tveganj v finančnih institucijah v njihovi lasti. Te pomanjkljivosti so prispevale h krizi, pravočasen in učinkovit mehanizem zavor in ravnovesij v sistemih upravljanja pa bi pomagal preprečiti morebitne krize v prihodnosti.

Sporočilo o finančnih storitvah za 2010–2011, Urejanje finančnih storitev za trajnostno rast

Nedavni pretresi na trgih so pokazali, da mora Komisija za zagotovitev varnega in trdnega evropskega finančnega sistema hitro dokončati potrebne reforme. Zato se je zavezala da bo preostale predloge finančne reforme, ki so potrebni za popolno izvajanje zavez iz G20, predstavila v naslednjih šestih do devetih mesecih. Ključni predlogi vključujejo:

  • Preglednost: Komisija bo poleti predstavila predloge za izboljšanje delovanja trgov izvedenih finančnih instrumentov. To bo ključnega pomena za izboljšanje preglednosti na pomembnem trgu, ki pa je trenutno zelo neprosojen. Za obnovitev zaupanja v finančne trge bo Komisija predlagala ustrezne ukrepe na področjih prodaje na kratko in poslov kreditnih zamenjav, vključno z nekrito prodajo na kratko. Komisija bo za okrepitev preglednosti trga pred sklenitvijo posla ter po njej in zato, da bi na organizirane trge privabila čim več izvedenih finančnih instrumentov, predlagala tudi izboljšave Direktive o trgih finančnih instrumentov.

  • Odgovornost: Da bi zaščitila vlagatelje in deponente bo Komisija predlagala revizijo Direktive o sistemih zajamčenih vlog in Direktive o odškodninskih shemah za vlagatelje. Za spodbujanje zanimanja potrošnikov za prodajni postopek bodo pripravljeni tudi zakonodajni predlogi v zvezi paketnimi naložbenimi proizvodi za male vlagatelje. Revidirana bo tudi Direktiva o zlorabi trga, tako da se bo njena uporaba razširila preko urejenih trgov in zajela tudi izvedene finančne instrumente. Komisija bo predlagala spremembe Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD IV), da bi povečala količino in izboljšala kakovost kapitala v bankah, uvedla kapitalske rezerve in v ugodnih razmerah zagotovila zbiranje kapitala, ki bi se ga lahko črpalo ob manj ugodnih gospodarskih razmerah. Glede izvrševanja velja, da so sankcije v finančnem sektorju v veliki meri neusklajene, kar vodi do različnih praks nacionalnih nadzornikov. Za začetek bo Komisija pripravila sporočilo o sankcijah v sektorju finančnih storitev, s čimer bo spodbudila zbliževanje sankcij po celotnem spektru nadzornih dejavnosti.

  • Preprečevanje in obvladovanje kriz: Komisija bo predstavila akcijski načrt za obvladovanje kriz, ki bo podlaga za zakonodajne predloge glede preprečevanja propada bank in reševanja bank v težavah. Komisija si bo prizadevala tudi za dosego soglasja o enotnem sklopu visokokakovostnih računovodskih standardov na svetovni ravni.

Komisija bo Parlament in Svet pozvala k hitremu sprejetju navedenih ukrepov za obnovitev zaupanja evropskih državljanov v trdnost finančnega sistema kot enega izmed stebrov rasti.

Več informacij

Bonitetne agencije:

http://ec.europa.eu/internal_market/securities/agencies/index_en.htm

Posvetovanje o korporativnem upravljanju:

http://ec.europa.eu/internal_market/company/modern/corporate_governance_in_financial_institutions_en.htm

Poročila o priporočilih glede plač:

http://ec.europa.eu/internal_market/company/directors-remun/index_en.htm

Sporočilo Komisije o finančnih storitvah za 2010–2011 Urejanje finančnih storitev za trajnostno rast“:

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/news/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site