Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pravna varnost za čezmejne zakonske zveze: nov zagon za predlog Komisije

European Commission - IP/10/628   28/05/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/628

Bruselj, 28. maja 2010

Pravna varnost za čezmejne zakonske zveze: nov zagon za predlog Komisije

Nemčija, Belgija in Latvija so se pridružile devetim državam članicam EU, ki zahtevajo zakonodajo za pravno varnost mednarodnih zakonskih parov v primeru razveze. Po predlogu Evropske komisije z dne 24. marca 2010 (IP/10/347) se bodo pari lahko dogovorili o tem, katero pravo se bo uporabljalo za njihovo razvezo, tudi če se ne nameravajo ločiti. Načrt nadgrajuje zahtevo devetih držav članic EU, ki želijo narediti korak naprej po tem, ko je predlog Komisije iz leta 2006 obstal na mrtvi točki v Svetu. Nova rešitev bo v pomoč parom zakoncev različnih državljanstev, pri katerih partnerja živita ločeno v različnih državah ali živita skupaj v državi, ki ni njuna država izvora. Cilj je zmanjšati obremenjenost otrok in zaščititi šibkejše partnerje v postopkih razveze. To je prvič v zgodovini EU, da bodo države članice uporabile mehanizem „okrepljenega sodelovanja“. V skladu s pogodbami EU okrepljeno sodelovanje omogoča devetim ali več državam, da nadaljujejo s pomembnim ukrepom, čeprav manjšina držav članic ovira njegovo sprejetje. Druge države EU bodo ohranile pravico do pridružitve, kadarkoli bi to želele.

„Nemčija, Belgija in Latvija so pokazale, da so z mehanizmom okrepljenega sodelovanja možnosti vedno odprte. Skupaj s temi državami, ki so dodale svoj glas za ukrepanje EU, gradimo nov zagon za ukrep, ki je zašel v slepo ulico. To je dober zgled, kako lahko EU naredi korak naprej in pomaga državljanom pri pomembnih družinskih zadevah,“ je povedala podpredsednica Komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding. „Ob vsej politiki ne smemo pozabiti na dejanski problem: pravni zapleti lahko zelo otežijo družinsko življenje. Najpomembnejša naloga politikov pa je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da državljanom pomagajo. Državljani EU morajo imeti pravno varnost in možnost izbire prava, ki se uporablja pri njihovih pomembnih življenjskih odločitvah.“

Devetim državam članicam (Avstriji, Bolgariji, Franciji, Madžarski, Italiji, Luksemburgu, Romuniji, Sloveniji in Španiji) se bodo pridružile tri nove udeleženke (Nemčija, Belgija in Latvija). Države, ki bi se želele pridružiti po tem, ko bo sprejet zahtevani sklep Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja, lahko to kadarkoli storijo. V skladu z Lizbonsko pogodbo morajo države, ki želijo sodelovati, o tem uradno obvestiti Svet in Komisijo.

Nemčija, Belgija in Latvija so svoje zahtevke vložile v zadnjem mesecu (Nemčija 15. aprila 2010, Belgija 22. aprila 2010 in Latvija 17. maja 2010). Grčija je sprva sodelovala v postopku okrepljenega sodelovanja, vendar je pozneje svoje sodelovanje preklicala.

Na prihodnjem sestanku Sveta za pravosodje 4. julija v Luxembourgu bodo ministri EU za pravosodje skušali doseči politično soglasje o predlogu Komisije za Sklep Sveta, ki bo dvanajstim državam dovolil napredovanje v okviru okrepljenega sodelovanja. Ukrep mora odobriti tudi Evropski parlament. Sklep bo začel veljati takoj po sprejetju.

Ozadje

Po predlogu Komisije se bodo pari lahko dogovorili o tem, katero pravo se bo uporabljalo za njihovo razvezo, tudi če se ne nameravajo ločiti (IP/10/347). To bi okrepilo pravno varnost, predvidljivost in prilagodljivost ter bi pomagalo zaščititi zakonce in njihove otroke pred zapletenimi, razvlečenimi in mučnimi postopki.

Predlogi so oblikovani tudi tako, da mednarodnim zakonskim parom dajo več nadzora nad ločitvijo in ščitijo šibkejše zakonce pred tem, da bi bili neupravičeno v slabšem položaju. Sodišča bi imela na voljo enoten način za odločanje o državi, katere pravo se uporabi, kadar se pari sami ne bi mogli sporazumeti.

V pravilih EU o okrepljenem sodelovanju je določeno, da se država, ki ni sodelovala pri pobudi od začetka, lahko priključi kadar koli po sprejetju predpisa pod pogojem, da Komisija potrdi njeno udeležbo (člen 331 Pogodbe o delovanju EU).

Komisija je prvič predlagala pomoč za mednarodne pare leta 2006, vendar načrt (t. i. Uredba Rim III) ni dobil potrebne soglasne podpore vlad EU.

Več informacij:

MEMO/10/100

Novinarsko središče – pravosodje in notranje zadeve:

http://ec.europa.eu/justice_home/news/intro/news_intro_en.htm

Spletna stran podpredsednice Komisije in komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website