Navigation path

Left navigation

Additional tools

Podnebne spremembe: Komisija poziva k osveščeni razpravi o posledicah prehoda na 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU, če bodo zanj ustrezni pogoji

European Commission - IP/10/618   26/05/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/618

Bruselj, 26. maja 2010

Podnebne spremembe: Komisija poziva k osveščeni razpravi o posledicah prehoda na 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU, če bodo zanj ustrezni pogoji

Evropska komisija je danes predstavila analizo stroškov, koristi in možnosti na voljo za prehod od trenutnega 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na ciljno 30-odstotno zmanjšanje do leta 2020 glede na vrednosti iz leta 1990, če bodo ustrezni pogoji izpolnjeni. Današnje sporočilo sledi sporočilu Komisije o ponovni oživitvi mednarodnih podnebnih pogajanj in je odziv na zahtevo Sveta po oceni učinkov pogojnega dodatnega zmanjšanja emisij za 10 %. V skladu z zahtevami direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS) so v sporočilu preučeni tudi ukrepi za podporo energetsko intenzivnim panogam, da se prepreči tveganje selitve industrijskih panog z večjimi emisijami CO2 . Iz sporočila je razvidno, da so ocene izpred dveh let, ko je bil predstavljen nov sistem ETS, zaradi gospodarske krize in znižanja cen ogljika zdaj drugačne. Zato je Komisija na podlagi posodobljenih podatkov preučila učinke različnih ravni ukrepanja kot gibala posodobitve gospodarstva EU in ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem naložb v nizkoogljične tehnologije. Analiza vključuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti v ključnih gospodarskih sektorjih za dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s prehodom od 20-odstotnega na 30-odstotno ciljno zmanjšanje. Sporočilo obravnava tudi učinke teh ukrepov in možnosti politik za dosego teh ciljev. Komisija je pri oceni različnih možnosti polno upoštevala trenutno pomanjkanje javnih sredstev in krčenje gospodarstva.

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedergaard je k temu izjavila: „Zastavitev ambicioznejšega cilja za zmanjšanje emisij, tj. 30-odstotno namesto 20-odstotnega zmanjšanja, je politična odločitev, ki jo morajo voditelji EU sprejeti v pravem trenutku. Seveda je prednostna politična naloga ta trenutek reševanje eura. Vendar Komisija vnaprej pripravlja podlago za osveščeno razpravo po krizi. Odločitve ni treba sprejeti zdaj; naša analiza naj spodbudi razpravo v državah članicah o poti za naprej.“

Stroški za dosego ciljev

Od leta 2008 so se stroški za dosego cilja 20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020 s 70 milijard EUR zmanjšali na 48 milijard EUR letno (kar ustreza 0,32 % BDP). To je posledica več dejavnikov. Zaradi slabše gospodarske rasti so se zmanjšale emisije, višje cene energije so spodbudile energetsko učinkovitost, zato se je zmanjšala poraba energije. Cena ogljika se je glede na napovedi iz leta 2008 precej znižala, saj kvote sistema ETS zaradi recesije niso bile porabljene in bodo prenesene v naslednje obdobje izvajanja. Vendar pa so se stroški zmanjšali tudi zaradi krize, v krizi pa se zmanjša tudi sposobnost podjetij za naložbe v kratkoročno posodobitev.

EU se od leta 20071 zavzema za 30-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2020, če bodo njeni najpomembnejši gospodarski partnerji pripravljeni vložiti primerljiv trud na podlagi globalnega sporazuma o podnebnih spremembah. Stroški 30-odstotnega zmanjšanja so ocenjeni na 81 milijard EUR letno do leta 2020, kar je za 11 milijard EUR več kot bi stalo 20-odstotno zmanjšanje po izračunih izpred dveh let. Stroški 30-odstotnega zmanjšanja bi bili po sedanjih ocenah za 33 milijard EUR (0,2 % BDP) višji od stroškov 20-odstotnega zmanjšanja.

Rast z nizkimi emisijami ogljika

Države po vsem svetu se zavedajo potenciala zelene rasti z majhnimi emisijami ogljika za ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje varnosti oskrbe z energijo. Zaradi vse večje konkurence na svetovnih trgih vodilna vloga Evrope v prehodu na zeleno gospodarstvo ni samoumevna. Cilj 20-odstotnega zmanjšanja je veljal za glavno gonilo posodobitve gospodarstva EU, vendar se je njegov potencial za spodbuditev sprememb in inovacij zaradi nižjih cen ogljika močno zmanjšal. Evropa mora kot članica skupine razvitih držav oblikovati tudi strategijo za stroškovno učinkovito dosego dolgoročnih ciljev, tj. 80–95% zmanjšanja do leta 2050.

Možnosti za dosego ambicioznejšega cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij

V sporočilu so predstavljene možnosti za dosego ciljnega 30-odstotnega zmanjšanja v sektorjih, zajetih v sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS), in ostalih sektorjih. Med možnostmi so na primer zmanjšanje količine pravic do dražbe v okviru ETS, sprejetje zakonodajnih in drugih ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti, pametna raba davčnih instrumentov, usmeritev sredstev kohezijske politike EU v zelene naložbe ter izboljšanje okoljske integritete mednarodnih ogljikovih kreditov, potrjenih v ETS.

Tudi ne glede na morebiten prehod na 30-odstotno zmanjšanje se zdi zanimiv ukrep, da se nekatere nedodeljene proste pravice industrije v okviru ETS uporabijo za pospešitev naložb v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika, podobno kot pri programu predstavitev za inovativno obnovljivo energijo in tehnologije zajemanja ter shranjevanja ogljikovega dioksida, ki se financira na podlagi 300 milijonov pravic.

Tveganje selitve industrijskih panog z večjimi emisijami CO2

Komisija je preučila razmere v energetsko intenzivnih panogah glede na tveganje selitve industrijskih panog, v katerih nastajajo večje količine emisije CO2 (t.i. „carbon leakage“, selitev proizvodnje iz držav EU v države z manj strogimi predpisi glede emisij).

Ugotovila je zlasti, da so obstoječi ukrepi za preprečevanje selitve industrijskih panog, ki sproščajo večjo količino CO2 , se pravi proste pravice in dostop do mednarodnih kreditov, še vedno upravičeni. Iz analize je prav tako razvidno, da bi ob ohranitvi sedanjih ukrepov ambicioznejši cilj 30-odstotnega zmanjšanja komajda vplival na selitev industrijskih virov CO2, če bodo ostale države izvajale svoje zaveze za zmanjšanje emisij v skladu s Københavnskim sporazumom.

Komisija bo še naprej budno spremljala tveganje selitve zlasti glede tretjih držav, ki še niso sprejele ukrepov za zmanjšanje emisij. Med drugimi morebitnimi ukrepi, ki naj bi bili deležni nadaljnje presoje, je treba proučitev možnost vključitve emisij iz uvoza v ETS.

Naslednji koraki

Sporočilo je predloženo institucijam EU v proučitev.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/environment/climat/future_action_com.htm

MEMO/10/215

1 :

Sklepi zasedanja Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website