Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija predlaga ustanovitev skladov za pomoč bankam v krizi

Commission Européenne - IP/10/610   26/05/2010

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/610

Bruselj, 26. maja 2010

Komisija predlaga ustanovitev skladov za pomoč bankam v krizi

Evropska komisija je danes predlagala ustanovitev skladov na ravni Evropske unije za pomoč bankam v krizi. Med seboj povezani skladi naj bi preprečevali destabilizacijo finančnega sistema in obremenitev davkoplačevalcev. Po razpravi na bližnjem zasedanju Evropskega sveta bo Komisija svoj načrt predstavila na vrhu G-20, ki bo potekal 26. in 27. junija v Torontu. Skladi bi bili umeščeni v širši okvir za preprečevanje finančnih kriz in krepitev finančnega sistema. Tak okvir bi po zamisli Komisije na primer temeljil na obveznih skladih, ki bi jih ustanovile države članice po skupnih pravilih in v katere bi banke vplačevale dajatve. Sredstva iz skladov ne bi bila namenjena podpori ali reševanju bank, temveč bi služila kot pomoč pri izvedbi likvidacije bank, da se prepreči destabilizacija finančnega sistema.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „Nedopustno je, da bi davkoplačevalci še naprej nosili težko breme, povezano z reševanjem bančnega sektorja. Davkoplačevalce moramo zaščititi. Verjamem v načelo „plača povzročitelj obremenitve“. Potrebujemo sistem, ki bo zagotovil, da bo v prihodnje stroške bančnih kriz kril finančni sektor. Zato menim, da bi morale banke vplačevati sredstva v sklad za upravljanje likvidacije bank, ohranitev finančne stabilnosti in omejitev širjenja krize. Vendar to nikakor ni sklad, ki bi bil namenjen reševanju bank. Evropa mora pokazati pot do skupnih pristopov in modela sodelovanja, ki bo izvedljiv po vsem svetu.“

Čemu skladi za pomoč bankam v krizi?

Pri spopadanju s finančno krizo so morale vlade držav članic v velikem obsegu seči po davkoplačevalskem denarju za podporo finančnemu sektorju, ohranitev finančne stabilnosti in zaščito imetnikov depozitov. Prizadevati si moramo, da se to ne bo ponovilo. Komisija že pripravlja preventivne ukrepe za omejitev verjetnosti propada bank, vendar je treba hkrati zasnovati trdne mehanizme, podprte s sredstvi iz zasebnega sektorja in namenjene ukrepanju v takem primeru.

Komisija je oktobra lani odločno podprla vzpostavitev novega okvira za upravljanje kriz na ravni EU. Ta okvir bo obsegal vrsto usklajenih pristojnosti in predpisov, ki bodo podlaga regulatorjem pri preprečevanju propada bank in sprejemanju ukrepov za spodbujanje ustreznega poteka likvidacije v primeru insolventnosti bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev (IP/09/1549)). Za dopolnitev tega okvira Komisija danes predlaga ustanovitev skladov za pomoč bankam v krizi. Njihov obseg in doseg bi bila seveda odvisna od učinkovitosti izboljšanega nadzora in regulacije.

Več držav članic je že uvedlo dajatve za bančni sektor ali o tem razmišlja. Ker pa ni usklajenih pravil o obsegu takih dajatev in njihovi uporabi, lahko pride do izkrivljanja konkurence med nacionalnimi bančnimi trgi ter nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju ob krizi.

Komisija predlaga mrežo mehanizmov za reševanje, ki bi jih financirale banke

Po mnenju Komisije bi se lahko dajatve bank najbolje uporabile z vzpostavitvijo omrežja vnaprej financiranih mehanizmov s strogimi pravili delovanja. Sredstva iz skladov bi bila namenjena ukrepom za upravljanje krize, ki jih je Komisija določila v svojem sporočilu iz oktobra 2009, med drugim: financiranju delovanja premostitvenih bank, prenosu sredstev in/ali obveznosti delno ali v celoti ter financiranju razdelitve sredstev med dobro in slabo banko.

Skladi za pomoč bankam v krizi bi okrepili odpornost bančnega sektorja proti šokom, hkrati pa bi zagotovili, da ne bi bilo več treba posegati po davkoplačevalskem denarju. Komisija se zaveda, da bi se lahko zaradi obsežnih skladov, ki bi jih financirale banke, pojavil moralni hazard, temelječ na prepričanju, da so sredstva iz skladov namenjena zaščiti bank pred propadom. Da do tega ne bi prišlo, je treba jasno in nedvoumno povedati, da nosijo breme propada banke najprej delničarji in nezavarovani upniki ter da skladi za pomoč bankam v krizi niso zavarovalna polica, pač pa pomoč za uspešno izvedbo likvidacijskega postopka.

Obseg in delovanje skladov

Sklade za pomoč bankam v krizi bi bilo treba vzpostaviti v določenem roku, dajatve bank pa bi morale spodbujati ustrezno ravnanje in tako zmanjšati tveganje za propad bank in posledično ukrepanje. V tej fazi Komisija še ne more natančno določiti načina delovanja skladov za reševanje bank in njihovega obsega. Zaveda se, da bo najprej treba prepoznati in previdno oceniti kumulativne učinke vrste reform na področju bančnih dajatev in lastnih sredstev, hkrati pa zagotoviti, da stroški uvedbe skladov ne bodo ovirali gospodarskega okrevanja in da bodo banke še naprej lahko financirale gospodarstvo.

Naslednji koraki

Komisija bo junija svoje zamisli predstavila finančnim ministrom, predsednikom vlad in držav EU ter članicam G20. Zavzela se bo za okviren sporazum glede splošnih načel in smernic.

Oktobra bo predstavila podrobnejše predloge v zvezi z obsežnejšimi načrti za vzpostavitev novega mehanizma za upravljanje kriz ter časovni okvir sprejetja zakonodajnih predlogov. Nato bo v okviru analize učinka podrobno preučila posledice svojih predlogov za uvedbo skladov za pomoč bankam v krizi.

Za ohranitev enotnih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, si bo Komisija pri delih foruma G20 prizadevala za uveljavitev skupnega pristopa k skladom za pomoč bankam v krizi, ki bo temeljil na zamislih iz njenega današnjega sporočila.

Več informacij:

Sporočilo komisije o skladih za pomoč bankam v krizi:

http://ec.europa.eu/internal_market/bank/crisis_management/index_en.htm

memo 10/214


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site