Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/602

Bruselj, 25. maja 2010

Telekomunikacije: državljani in podjetja prikrajšani zaradi nedoslednega izvajanja predpisov EU

Zaradi nedoslednega izvajanja telekomunikacijskih predpisov EU so potrošniki, podjetja in celotno gospodarstvo EU prikrajšani do polnih gospodarskih koristi pristnega in konkurenčnega enotnega trga EU na področju telekomunikacij. Takšni so zaključki letnega poročila Evropske komisije o enotnem evropskem trgu elektronskih komunikacij. Večina trgov držav članic je postala konkurenčnejših, vendar so to še vedno le nacionalni trgi. Poleg tega pa so med državami članicami velike razlike v konkurenčnosti. Evropski telekomunikacijski sektor je sicer dobro prestal finančno krizo leta 2009 (nična rast v primerjavi s 4,2-odstotnim gospodarskim upadom v EU), vendar je za njegovo nadaljnjo rast bistveno dosledno izvajanje obstoječih predpisov ter naložbe v inovativne storitve. V digitalni agendi za Evropo (IP/10/581), ki je ena vodilnih pobud v okviru strategije EU 2020 (IP/10/225), Komisija spodbuja telekomunikacijski sektor in vlade držav članic EU, da s skupnimi prizadevanji vsem državljanom in podjetjem omogočijo visokohitrosten spletni dostop ter interaktivne storitve komuniciranja.

Komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je povedala: „V sedanjih težkih gospodarskih razmerah so hitra rast mobilnih širokopasovnih storitev in cenejši internetni priključki dobra novica. Žal pa smo še zelo daleč od pristnega enotnega trga. Države članice si morajo močneje prizadevati za pravilno izvajanje telekomunikacijskih predpisov ter vložiti potrebna sredstva v inovativne storitve, od katerih mora imeti koristi 500 milijonov evropskih državljanov.“

Telekomunikacijski trgi se uspešno spopadajo s krizo

Rast evropskega telekomunikacijskega trga je bila v letu 2009 nična, kar je v primerjavi s 4,2-odstotnim splošnim gospodarskim upadom sorazmerno dobro. Z vlaganjem v hitrorastoče inovativne storitve, kot so mobilne podatkovne storitve, lahko spodbudimo rast na področju telekomunikacij. Vendar je zaradi nedoslednega izvajanja predpisov EU evropski telekomunikacijski trg razdrobljen na nacionalne trge, zato podjetja ne morejo uživati prednosti enotnega trga.

Neenotna regulacija zavira nastanek enotnega trga

Med državami članicami so še vedno velike razlike v cenah tako pri prodaji na drobno kot na debelo. Razlika med najnižjimi in najvišjimi maloprodajnimi cenami telefonskega pogovora v mobilnem omrežju je nekajkratna, npr. 4 centi v Latviji v primerjavi s 24 centi na Malti.

To je delno posledica različnih regulativnih pristopov med državami članicami EU. Za potrošnike in podjetja je trg še vedno razdrobljen na 27 nacionalnih trgov. Nacionalni regulatorji telekomunikacij pogosto odložijo začetek izvajanja predpisov EU, včasih celo za nekaj let. Na veleprodajnih trgih širokopasovnih storitev nekateri nacionalni regulatorji nadzirajo optična omrežja uveljavljenih ponudnikov, nekateri pa regulirajo le konvencionalno tehnologijo, ki temelji na bakrenih žicah. Regulacija veleprodajnih trgov širokopasovnega dostopa pa je bistvena za konkurenco in določa cene ter kakovost širokopasovnih proizvodov za potrošnike in podjetja.

Telekomunikacijske predpise je treba izvajati dosledno za izgradnjo infrastrukture, kot so dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA), ki zahtevajo intenzivne naložbe. Komisija bo še letos sprejela priporočilo o omrežjih NGA, kot je napovedala v digitalni agendi.

Novi organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) bo Komisiji pomagal pri usklajevanju različnih regulativnih pristopov in zagotavljanju doslednega izvajanja predpisov EU v državah članicah.

Uporaba visokohitrostnega interneta narašča

Januarja 2010 je imelo fiksne širokopasovne priključke povprečno 24,8 % prebivalstva EU, kar je več kot 123 milijonov. Največ takih priključkov je na Danskem in Nizozemskem, kjer ima širokopasovni dostop skoraj 40 % prebivalstva. Stopnja razširjenosti mobilnih širokopasovnih storitev se je med januarjem 2009 in januarjem 2010 skoraj podvojila in znaša 5,2 %. Na Finskem, Portugalskem in v Avstriji presega 15 %.

Zaradi vse večjega povpraševanja po mobilnem širokopasovnem dostopu se bo pritisk na omejeni radiofrekvenčni spekter še povečal. Za odziv na povečan promet s podatki je treba okrepiti zmogljivosti.

Digitalna agenda določa posebne ukrepe, ki naj bi do leta 2013 vsem državljanom EU zagotovili dostop do širokopasovnih storitev. V okviru Agende je predviden program politike radiofrekvenčnega spektra, ki naj bi zagotovil, da bodo frekvence, sproščene zaradi prehoda z analognega na digitalni signal („digitalna dividenda“) na voljo novim storitvam, vključno z mobilnim širokopasovnim dostopom.

Nižje cene za potrošniške

Zaradi pavšalnih ponudb in hitrejših širokopasovnih povezav so se cene internetnih priključkov leta 2009 znižale. Potrošniki EU so v letu 2009 za telefonski pogovor v mobilnem omrežju plačali 7 % manj kot leto poprej, pri čemer se je povprečna cena na minuto znižala s 14 na 13 centov. Potrošniki so lahko tudi hitreje zamenjali ponudnika in obdržali isto klicno številko. V povprečju je bila takšna zamenjava v letu 2009 izvedena v 4,1 dnevu pri mobilni telefoniji in v 6,5 dneh pri stacionarni telefoniji v primerjavi z 8,5 dnevi oziroma 7,5 dnevi leto prej. Vendar je kljub napredku potrebnih še veliko prizadevanj za uresničitev cilja „zamenjave ponudnika v enem samem dnevu“, ki si ga je EU zastavila v novih telekomunikacijskih predpisih iz leta 2009 (MEMO/09/568).

Gradivo za novinarje s poročilom o napredku enotnega evropskega trga za elektronske komunikacije za leto 2009 (15. poročilo) in povzetki držav članic EU so na voljo na:

http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=5827

Za dodatne informacije glej MEMO/10/211.

Annex:

Selected charts from the Commission's

Single Telecoms Market Progress Report 2009

Status of broadband take-up in the EU

(Broadband means an always-on Internet connection with a bandwidth capacity

of at least 144 kilobits per second)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Mobile broadband penetration

(Mobile broadband refers to a wireless high-speed Internet connection via data cards and dongles that can be plugged in laptops, and does not include active mobile users accessing advanced data services via their handset)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Consumer prices for mobile calls

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Germany: Revenues are estimated and include service provider's revenues and revenues from basic charges. Value added services are not included (both minutes and revenues). Revenues include partially other services.

Luxembourg: Revenue includes all types of outgoing traffic (including international and in particular outgoing roaming) and revenues from basic/subscription charges.

The Netherlands: Revenues include other retail revenues like revenues for subscriptions, SIM cards and registration.

Austria: The values without the inclusion of the flat rates revenues are:

2007: €0.07

2008: €0.06

Q2/2009: €0.06

Slovenia: Revenues include access charges (i.e. monthly subscription fees not including connections fees). Monthly subscriptions for bundled services may in addition to free voice minutes include also free SMS, MMS, data services, etc. Retail roaming is also included.

United Kingdom: Revenues are estimated and include revenue from contract line rental fees and inclusive calls, texts and mobile data services.

Mobile penetration rate

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Increasing price differences across the EU at wholesale level

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Mobile number portability

(= consumers switching the mobile operator while being able to keep their number)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Fixed number portability

(= consumers switching the fixed operator while being able to keep their number)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED


Side Bar