Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/10/571

V Bruslju, 17. maja 2010

Digitalna agenda: naložba v digitalno gospodarstvo je ključ do evropske blaginje v prihodnosti, navaja poročilo Komisije

Po podatkih iz danes objavljenega poročila Evropske komisije o digitalni konkurenčnosti, se evropsko digitalno gospodarstvo krepi in širi na vse gospodarske sektorje ter vsa življenjska področja. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je zaslužna za polovico porasta proizvodnje v Evropi v zadnjih 15 letih. Šest od desetih Evropejcev redno uporablja internet. Vendar se mora Evropa, če želi popolnoma izkoristiti možne prednosti digitalnega gospodarstva, podvizati in priskrbeti hitrejše širokopasovne povezave ter internet, ki mu ljudje zaupajo, poleg tega pa mora izboljšati znanje državljanov in spodbujati nove inovacije v zvezi z IKT. Evropska komisija bo predlagala posebne ukrepe na teh področjih, in sicer s pomočjo svoje Digitalne agende za Evropo, vodilne pobude strategije Evropa 2020, ki se bo začela izvajati v kratkem.

Komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je dejala: „Digitalna agenda Evrope je ključnega pomena za gospodarsko rast in blaginjo. IKT in internet visoke hitrosti sta danes za nas tako revolucionarna, kot so bili pred več kot stoletjem razvoj elektrike in prometna omrežja. Vendar potrebujemo podporo za nadaljnje razvijanje interneta, tako da bodo lahko vsi državljani imeli korist od digitalnega gospodarstva.“

Poročilo analizira zadnje novosti, razvite na področju IKT. Priča tudi o pomembnosti oblikovanja Digitalne agende za Evropo, prve izmed vodilnih pobud Evropske komisije, ki se bo v kratkem začela v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Ključno gonilo gospodarstva

Poročilo omenja sektor IKT kot enega izmed ključnih gonil evropskega gospodarstva. Od leta 1995 dalje IKT prispeva polovico vse rasti proizvodnje v EU, zahvaljujoč tehnološkim napredkom in naložbam v ta sektor. Sodeč po podatkih za obdobje med letoma 2004 in 2007 je ta naložba zadnje čase začela doprinašati k povečanju učinkovitosti tudi v preostalem gospodarstvu. Dodana vrednost, ki jo je industrija IKT doprinesla k evropskemu gospodarstvu, znaša okrog 600 milijard EUR (4,8 % BDP). 25 % vseh poslovnih naložb v raziskave in razvoj v EU je ravno v tem sektorju. Kljub temu pa ZDA beležijo boljšo izkoriščenost IKT. Evropa potrebuje strukturne reforme in dosledno digitalno agendo, da bi dosegla podobni učinek.

6 od 10 Evropejcev na spletu

V Evropi redno uporablja internet okrog 60 % prebivalstva in 48 % ga uporablja vsak dan. To je povsem primerljivo z ZDA, kjer internet vsakodnevno uporablja 56 % prebivalstva, 65 % pa ga je uporabilo v zadnjih treh mesecih. Kljub temu pa tako v EU (30 %) kot tudi v ZDA (32 %) približno tretjina prebivalstva interneta ni še nikoli uporabila.

Obstajajo pomembne družbeno-gospodarske in geografske ločnice. Zlasti starejši in manj izobraženi ljudje ter tisti z nizkimi prihodki uporabljajo internet manj in so ga tudi manj vešči. Izboljšava računalniškega znanja je ključnega pomena za gradnjo evropske digitalne družbe. EU je spet primerljiva z ZDA, čeprav je tam več starejših ljudi, ki uporabljajo internet (46 % ljudi v ZDA, starejših od 55 let, še ni nikoli uporabilo interneta, medtem ko je v EU takih 59 %). Drugače je v Koreji in na Japonskem, kjer so razlike med družbeno-gospodarskimi skupinami manj očitne.

EU predstavlja največji trg širokopasovnih storitev na svetu

Leta 2009 je bil trg širokopasovnih storitev v EU znova največji na svetu. Skoraj četrtina državljanov EU (24,8 %) ima naročnino na fiksne širokopasovne povezave. Čeprav hitrosti povezave naraščajo, namreč 80 % fiksnih širokopasovnih priključkov v EU ponuja hitrosti nad 2 MB/s, jih je samo 18 % višjih od 10 MB/s. Take hitrosti sicer zadostujejo za osnovne spletne aplikacije, vendar pa ne zadostujejo za naprednejše aplikacije, kot je na primer TV na zahtevo. Strategija Evropa 2020 ima ambiciozne cilje, in sicer omogočiti vsem Evropejcem dostop do širokopasovne povezave s hitrostjo 30 MB/s ali več. Večje hitrosti pa zahtevajo prehod na dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA). Kar se tiče slednjih, EU občutno zaostaja za državami, kot sta Koreja in Japonska. Prehod na višjo zmogljivost širokopasovnih povezav je pomemben strukturni izziv za celotni sektor telekomunikacij.

Enotni spletni trg

Poleg tega, da igra pomembno vlogo pri rasti evropskega gospodarstva, ima internet tudi velik potencial za prispevanje h krepitvi enotnega trga. Vendar se ravni e-trgovanja in e-poslovanja v različnih državah članicah razlikujejo, čezmejne transakcije pa so omejene. Kljub temu, da 54 % uporabnikov interneta kupuje ali prodaja blago prek interneta, je pri tem le 22 % takih transakcij opravljeno v drugih državah EU. Drugače je v ZDA, kjer je e-trgovanje veliko bolj razširjeno, saj se 75 % uporabnikov interneta poslužuje kupovanja ali prodajanja na spletu. To kaže na to, da v Evropi ni pristnega enotnega digitalnega trga, ki pa je ključnega pomena za spodbujanje rasti evropskih malih in srednje velikih podjetij ter za ponujanje večje izbire potrošnikom po konkurenčnih cenah.

Celotno besedilo poročila, informacije po državah, povezane študije in poročila so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=5789

Annex

Figure 1: ICT value added in % GDP (2007)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat and IPTS-JRC

Figure 2: Contribution of ICT and non-ICT sectors to total BERD intensity (% GDP, 2007)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: IPTS-JRC

Figure 3 Broadband penetration rate, January 2010

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Communication Committee

Figure 4: Fixed broadband lines by speed, January 2010

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Communication Committee

Figure 5: FTTx deployment in the EU, US, Japan and South Korea

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Commission Services on the basis of Point Topic

Figure 6: Domestic and cross-border Internet purchases, 2009 (in % of internet users during last year)

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat Community Survey on ICT Usage by Households and by Individuals

Figure 7: Trend in % regular internet users in the EU, Iceland, Norway and Croatia, 2008-2009

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat Community Survey on ICT Usage by Households and by Individuals

Figure 8: Internet use as a % of population (EU27) by usage frequency

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat Community Survey on ICT Usage by Households and by Individuals


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site