Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/566

Bruselj, 12. maja 2010

Pet let evropske sosedske politike: več trgovine, več pomoči, več medosebnih stikov

Letna poročila o evropski sosedski politiki ponovno kažejo, da Evropska unija sosedskim državam prinaša nedvomne koristi. V zadnjih petih letih je EU povečala obseg trgovine in pomoči, okrepila medosebne stike ter poglobila sodelovanje s sosedskimi državami pri izvajanju njihovih gospodarskih, političnih in sektorskih reform. Pri partnerstvih na področjih, kot so promet, energetika, okolje in podnebne spremembe, raziskave, zdravje in izobraževanje, je bil dosežen pomemben napredek. V ta namen se je finančna pomoč v veljavnem finančnem okviru povečala za 32 % in bo do leta 2013 presegla 2 milijardi EUR letno.

„Evropska sosedska politika je zgodba o uspehu s številnimi konkretnimi dosežki,“ je komentirala Catherine Ashton, podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. „Vendar lahko storimo in tudi moramo storiti še veliko, da bi naš del sveta postal varnejši, stabilnejši in uspešnejši. V globaliziranem svetu si moramo evropske in sredozemske države medsebojno pomagati pri reševanju gospodarske krize. S skupnimi močmi se moramo postaviti po robu novim grožnjam in problemom našega časa, kot so mednarodni terorizem, trgovina z ljudmi in čezmejni organizirani kriminal. Sodelovati moramo pri reševanju sporov in konfliktov, ki še vedno zavirajo razvoj nekaterih delov naše regije in preprečujejo njihovim prebivalcem, da bi lahko izkoristili prednosti globalizacije. Želimo si, da bi se nam sosedske države pridružile v prizadevanjih za vzpostavitev miru in varnosti v drugih delih sveta, ki jim gre slabše kot nam. Kot Unija, ki temelji na skupnih vrednotah, si želimo, da bi bili tudi naši sosedje deležni stabilnosti in blaginje, ki ju prinašata odprta in demokratična družba ter pravna država. Ob izvajanju Lizbonske pogodbe in ustanavljanju službe za zunanje delovanje je ta ambiciozni program ena mojih glavnih prednostnih nalog. Naše prijateljske sosedske države v Evropi in Sredozemlju bodo med prvimi občutile prednosti dejavnejše, bolj usklajene in učinkovitejše evropske zunanje politike.“

Evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle je dodal: „Nadaljnja okrepitev ESP je naložba v našo lastno stabilnost in blaginjo, kar se mora odražati tudi v tem, kar ponujamo našim partnericam. ESP je rešitev, ki prinaša koristi obema stranema – bolj ko so naše partnerice ambiciozne v svojih reformnih načrtih, večji je tudi prispevek Unije. Pri gospodarskih reformah je bil v sosedskih državah, tako vzhodnih kot južnih, dosežen izjemen napredek. Zdaj je treba pospešiti še demokratične in politične reforme, kjer so bili sicer storjeni določeni koraki, vendar so te reforme na splošno počasnejše.

Dosežki evropske sosedske politike v obdobju 2004–2009

Do leta 2004 so bili z večino južnih partneric ESP sklenjeni pridružitveni sporazumi, krepitev odnosov z najbolj razvitimi partnericami pa je v teku (v Maroku se denimo od leta 2008 izvaja t. i. napredni status). Pri vzhodnih sosedah se v skladu s cilji vzhodnega partnerstva veljavni sporazumi o partnerstvu in sodelovanju nadomeščajo z bolj daljnosežnimi pridružitvenimi sporazumi.

ESP je namenjena tudi izboljšanju upravljanja. Nedavne predsedniške volitve v Ukrajini, drugi krog parlamentarnih volitev v Moldaviji in izboljšanje kakovosti volitev v Maroku in Libanonu kažejo določen napredek v demokratičnem procesu. V več državah ESP ugotavljamo izboljšanje na področjih svobode združevanja, smrtne kazni, svobode medijev, manjšinskih pravic ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar napredek večinoma ne dosega ciljev, zastavljenih v ESP in akcijskih načrtih. Tudi na področju reform pravosodja in javne uprave ter učinkovitega boja proti korupciji je treba storiti še veliko.

Na področju mobilnosti je bilo v sosedskih državah izdanih več kot 2 milijona schengenskih vizumov. Z Ukrajino in Moldavijo že veljajo sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, z Gruzijo so se zaključila pogajanja o njih. Z Moldavijo in Gruzijo je bilo sklenjeno partnerstvo za mobilnost, namenjeno spodbujanju zakonitih migracij. Kljub temu je treba storiti več, da bi v celoti izkoristili potencial ESP, vključno z oblikovanjem načrta za brezvizumski režim za kratkoročna bivanja v Ukrajini in Moldaviji.

Trgovina EU z regijo ESP se je v obdobju 2004–2008 okrepila. Izvoz EU se je povečal za 63 %, uvoz pa za 91 % (v letu 2009 se je rast zaradi svetovne gospodarske in finančne krize nekoliko upočasnila). EU je pripravljena začeti pogajanja o vzpostavitvi razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij z vsemi sosedskimi državami, takoj ko bodo tudi one pripravljene nanje. Storjeni so bili tudi nekateri drugi koraki v smeri tesnejšega gospodarskega povezovanja. Med drugim je bilo sklenjenih več sektorskih sporazumov, na primer o trgovini s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi ter o skupnem zračnem prostoru.

Sodelovanje na energetskem področju se je okrepilo s podpisom memorandumov o soglasju oziroma izjav z Azerbajdžanom, Belorusijo, Ukrajino, Egiptom, Jordanijo in Marokom. Leta 2009 je bil Ukrajini in Moldaviji pod določenimi pogoji odobren pristop k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo, Gruzija pa je dobila status opazovalke.

Za obdobje 2007–2013 je EU za izvajanje svoje sosedske politike zagotovila skoraj 12 milijard EUR. Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo, ki ga financirajo EU in države članice, zagotavlja sredstva za financiranje posojil (v obdobju 2007–2009 več kot 4,7 milijarde EUR), namenjenih za konkretne naložbe v promet, okolje, energetiko, zasebni in socialni sektor.

Ozadje

Cilj evropske sosedske politike je povečati stabilnost, blaginjo in varnost v celotni regiji. EU na podlagi skupnega akcijskega načrta podpira države partnerice pri izvajanju reform, namenjenih izboljšanju standardov demokracije in človekovih pravic, povečanju njihovega dostopa do enotnega trga EU, izboljšanju okolja in krepitvi sodelovanja z EU glede vprašanj, kot so podnebne spremembe, energetika, promet in migracije.

Danes je Komisija objavila letni „paket ESP“, ki zajema sporočilo, v katerem so ocenjeni dosežki politike od njene uvedbe leta 2004, 12 poročil o napredku, doseženem v letu 2009 v 12 državah članicah, ki so se z EU dogovorile o akcijskih načrtih ESP, ter sektorsko poročilo o napredku.

Med drugim so dostopni naslednji dokumenti:

  • sporočilo „Pregled evropske sosedske politike“ (Bruselj, 12. maj 2010),

  • poročila za posamezne države za leto 2009 za Armenijo, Azerbajdžan, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko, Republiko Moldavijo, Zasedeno palestinsko ozemlje, Tunizijo in Ukrajino,

  • sektorsko poročilo: http://ec.europa.eu/world/enp/documents_en.htm.

Več informacij o evropski sosedski politiki je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/world/enp/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website