Navigation path

Left navigation

Additional tools

V novem poročilu Komisije prva ocena izvajanja evropske kohezijske politike

European Commission - IP/10/396   31/03/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/396

Bruselj, 31. marca 2010

V novem poročilu Komisije prva ocena izvajanja evropske kohezijske politike

V zadnjih treh letih je bilo projektom za naložbe v zaposlovanje in rast v Evropi dodeljeno 93 milijard evrov ali 27 % sredstev EU, navaja danes sprejeto poročilo o kohezijskih programih EU za obdobje 2007–2013. Poročilo, ki sta ga predstavila komisarja Johannes Hahn (regionalna politika) in László Andor (zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje), prvič ocenjuje stopnjo napredka vsake države pri doseganju dogovorjenih ciljev EU. Navaja tudi, kako dobro so države članice uskladile svoje programe s cilji EU za zaposlovanje in rast, ter prispeva k odprti razpravi o dosežkih in izzivih programov kohezijske politike. Poleg tega poročilo države članice poziva k izboljšanju izvajanja programov, tako da bodo lahko optimalno izkoristile kohezijska sredstva, na primer v sektorju železniškega prometa, glavnih energetskih in okoljskih projektih ter na področju socialnega vključevanja.

Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je povedal: „To poročilo je nov element kohezijske politike. Predstavlja našo željo po vzpostavitvi zanesljivega sistema za zagotovitev naložb strukturnih skladov v programskem obdobju. Globalna gospodarska kriza je očitno vplivala na izvajanje. Vendar pa je celotna slika pozitivna. Kaže na to, da je kohezijska politika uspešna pri naložbah v regije. Dogovorjene strategije se izvajajo dovolj hitro, napredek pa je zlasti spodbuden v glavnih sektorjih, kot sta področje raziskav in razvoja ter področje inovacij. Države članice zdaj morajo narediti naslednji korak in izboljšati izvajanje programov.“

Komisar EU za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: „Usposabljanje in nadgradnja znanj, ki ju Evropski socialni sklad nudi iskalcem zaposlitve, kažeta napredek in dobre rezultate. Vendar pa lahko storimo še več, da pomagamo tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Države članice morajo okrepiti naložbe, zlasti na področjih socialnega vključevanja in povečevanja institucionalnih zmogljivosti, tako da lahko učinkovito izvajajo programe.“ Dodal je še: Kriza je dokazala pomen in korist Evropskega socialnega sklada, saj vidimo, da so bili najbolj pogosto uporabljeni ukrepi aktivne politike trga dela za zagotovitev delovnih mest.

Ugodnosti programov kohezijske politike uživa na milijone Evropejcev in na stotisoče podjetij. Poročilo Komisije na podlagi poročil 27 držav članic poudarja pomembna in pravočasna sporočila o potencialu strukturnih skladov, da se pospeši izhod iz gospodarske krize. Deluje kot orodje za spremljanje, ki opredeljuje naložbena področja, na katerih je treba sprejeti ukrepe za pospešitev izbire in izvedbe projektov, sofinanciranih v programskem obdobju 2007–2013.

Večina sredstev kohezijske politike (okrog 230 milijard evrov) je bila dodeljena naložbam na glavnih področjih agende za rast in zaposlovanje. Poročilo sicer navaja, da je bil dosežen napredek na pomembnih področjih, kot so raziskave in razvoj, inovacije, vseživljenjsko učenje in aktivne politike trga dela, vendar prav tako navaja, da je treba storiti še več za pospešitev izvajanja projektov v sektorju železniškega prometa, pri naložbah v glavne energetske in okoljske projekte in na področju digitalnega gospodarstva, ter v pomoč socialnemu vključevanju. Komisija poziva države članice, da se osredotočijo na ta prednostna področja ter pri tem po potrebi pripravijo akcijske načrte za zmanjšanje zamud.

Kljub hudemu poslabšanju socialno-ekonomskih razmer med letoma 2007 in 2009, poročilo kaže na močno zavezanost k izvajanju prvotnih ciljev programa. V povprečju je bilo po vsej EU posebnim projektom za obdobje 2007–2013 dodeljenih že več kot 27 % sredstev, kar pomeni več kot 93 milijard evrov naložb (za stopnje izbiranja projektov po državah članicah glej priložen MEMO/10/115).

Poročilo vključuje tudi izbor 40 projektov (glej MEMO/10/115), ki kažejo na velik obseg naložbenih prednosti. Jasno povezuje izvajanje programov z doseganjem ciljev strategije Evropa 2020 za izboljšanje uspešnosti inovacij in zagotavljanja pametnejšega, bolj zelenega, bolj socialno vključujočega gospodarstva.

Vendar pa je globalna gospodarska kriza očitno vplivala na izvajanje programov. Veliko nacionalnih poročil navaja krizo kot glavni dejavnik, ki otežuje izvajanje. V odziv na to so bile uvedene številne spremembe, tako da se programi lahko bolje odzivajo na težave, ki jih povzroča kriza (IP/09/1175). Veliko držav članic se je odločilo tudi za fleksibilnost v svojih programih, da lahko po potrebi prerazporedijo prednostne naloge in tako obravnavajo nove potrebe podjetij ter dolgoročno in nedavno brezposelnih. Tok sredstev kohezijske politike je tako na splošno ostal stabilen, države članice pa stabilnost sredstev EU uporabljajo za ohranjanje in načrtovanje glavnih naložb, tudi v času gospodarske krize.

Opomba za urednike

EU bo prek svojih treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada, v obdobju 2007–2013 v 27 državah članicah investirala 347 milijard evrov. To pomeni 35 % skupnega proračuna EU za enako obdobje (975 milijard evrov).

Več informacij o strateškem poročanju in povezave na 27 nacionalnih strateških poročil: http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/reporting/index_en.htm.

Več informacij o evropski kohezijski politiki:

http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.htm (Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad),

http://ec.europa.eu/esf (Evropski socialni sklad).

Avdiovizualni material o projektih in ljudeh, ki prejemajo pomoč iz Evropskega socialnega sklada:

http://ec.europa.eu/employment_social/esf/video/videos_sl.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website