Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pregled stanja potrošniških trgov razkril ovire za boljše ponudbe in poslabšanje razmer za potrošnike

European Commission - IP/10/384   29/03/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/384

Bruselj, 29. marca 2010

Pregled stanja potrošniških trgov razkril ovire za boljše ponudbe in poslabšanje razmer za potrošnike

Evropska komisija je danes objavila pomladni pregled stanja potrošniških trgov, v katerem ugotavlja, da evropski potrošniki zaradi ovir pri čezmejni trgovini še vedno ne izkoriščajo vseh možnosti notranjega trga. Razlika med čezmejno in domačo e-trgovino vse bolj narašča. Razmere za potrošnike, kot sta npr. zaupanje potrošnikov v potrošniške organe in nevladne organizacije ter učinkovitost obravnavanja sporov, so se poslabšale v številnih državah. Nekaterim državam članicam pa je v tem težkem gospodarskem obdobju uspelo izboljšati stanje. Kupna moč potrošnikov se med državami zelo razlikuje. V šestih državah je celo pod polovico povprečja EU. Kljub višjim cenam pa je kupna moč v bogatejših državah EU višja. Komisija poskuša odpraviti trenutne ovire s katalogom ukrepov, ki vključuje poenostavitev pravil za prodajalce na drobno.

Komisar za zdravje in potrošnike John Dalli je dejal: „Enotni evropski trg naj bi potrošnikom zagotavljal večjo izbiro in nižje cene. Vendar to ne drži, saj prodajalci in kupci ostajajo znotraj državnih meja zaradi velikih ovir. Odločen sem, da s svojimi sodelavci komisarji odpravim te ovire.“ Dodal je še: „Hkrati bi rad pohvalil tiste države članice, ki kljub pritiskom na nacionalne proračune še naprej izboljšujejo zaupanje v potrošniške organe in hitrost reševanja sporov.“

Pregled stanja

Pregled stanja potrošniških trgov analizira, kako notranji trg vpliva na izbiro, konkurenčne cene in zadovoljstvo potrošnikov. Od letos bodo v pomladni pregled stanja vključeni tudi povezovanje maloprodajnega trga in razmere za potrošnike v posameznih državah. Jesenski pregled stanja, ki bo sprejet oktobra, pa analizira 50 posebnih tržnih sektorjev in poskuša odkriti tiste, kjer so potrošniki prikrajšani.

Ključne ugotovitve

Ovire za čezmejno trgovino

Število in vrednost čezmejnih transakcij je kazalnik povezanosti maloprodajnega trga EU. Čezmejna trgovina raste počasi. Leta 2009 je le 29 % potrošnikov kupilo kar koli v drugi državi članici (leta 2008 25 %) in le 25 % prodajalcev prodalo kar koli v drugi državi članici (leta 2008 20 %). Narašča pa razlika med domačim in čezmejnim spletnim nakupovanjem. Leta 2009 je 34 % evropskih potrošnikov kupilo blago ali storitve nacionalnih ponudnikov prek spleta (leta 2008 28 %), samo 8 % pa jih je naročilo blago ali storitve iz drugih držav članic (leta 2008 6 %).

Prejšnje študije Komisije so pokazale, da lahko čezmejno nakupovanje zagotovi prihranek in poveča izbiro za potrošnike (glej IP/09/1564 in MEMO/09/475).

Vendar ovire še niso odpravljene, zato številni ponudniki ne ponujajo svojega blaga in storitev v tujini. Prejšnja poročila so pokazala, da se več kot 60 % čezmejnih naročil ne izvede. Komisija je odločena poiskati strategijo, ki bo odpravila te ovire, in pri tem bo upoštevala ukrepe iz kataloga, objavljenega oktobra 2009 (glej MEMO/09/475). Ukrepi vključujejo odpravo razdrobljenosti pravil, spodbujanje reševanja čezmejnih sporov in poenostavitev ureditve za prodajalce na drobno.

Poslabšanje nacionalnega stanja za potrošnike v posameznih državah

Potrošniško okolje določajo številni dejavniki, kot so npr. kakovost ureditve za potrošnike in podjetja, učinkovitost reševanja sporov in pritožb ter zaupanje potrošnikov v organe, prodajalce na drobno, oglaševalce in potrošniške organizacije.

Gospodarska kriza je škodljivo vplivala na stanje za potrošnike, saj se je v večini držav poslabšalo. Vendar so se razmere v primerjavi z letom 2008 izboljšale v osmih državah članicah (Portugalska, Luksemburg, Irska, Italija, Avstrija, Francija, Slovaška in Združeno kraljestvo).

Velike razlike v kupni moči

Pregled stanja je ob upoštevanju povprečnih prejemkov in ravni cen ugotovil velike razlike v kupni moči med državami EU. Presenetljivo je kupna moč v bogatejših državah EU kljub višjim cenam višja. Kupna moč je daleč najvišja v Luksemburgu, sledijo pa mu Združeno kraljestvo, Ciper, Nizozemska in Avstrija.

Glej tudi: MEMO/10/109

Celotni pregled stanja:

http://ec.europa.eu/consumers/strategy/facts_en.htm#3CMS


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website