Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/10/347

Bruselj, 24. marec 2010

Evropska komisija skupaj z desetimi državami članicami nadaljuje prizadevanja za boljšo pravno varnost otrok in staršev v čezmejnih zakonskih zvezah

Avstrijka sklene zakonsko zvezo z Britancem v Združenem kraljestvu. Par dve leti prebiva v Avstriji skupaj s svojim sinom. Mož nato odide in žena hoče razvezo. Ne ve pa, katero pravo se bo uporabilo. Ali se lahko uporabi avstrijsko pravo ali bo veljalo pravo Združenega kraljestva? Tisoči Evropejcev se vsako leto znajdejo v takšnih težkih razmerah, saj ima vsaka država EU svoj sistem določanja države, katere pravo se uporablja za razveze. Evropska komisija je danes predlagala konkretno rešitev: pravilo, ki bi paru omogočalo izbrati državo, katere pravo se bo uporabilo za njuno razvezo. Predlog Uredbe EU bo v pomoč parom zakoncev z različnima državljanstvoma in parom, pri katerih partnerja živita ločeno v različnih državah ali živita skupaj v državi, ki ni njuna država izvora. Cilj je zmanjšati obremenjenost otrok in zaščititi šibkejše partnerje v postopkih razveze. Vsako leto je v EU sklenjenih približno 300 000 mednarodnih zakonskih zvez. Današnji predlog izhaja iz pobude desetih držav članic (Avstrije, Bolgarije, Francije, Grčije, Madžarske, Italije, Luksemburga, Romunije, Slovenije in Španije) ter bo morda prvi primer uporabe mehanizma „okrepljenega sodelovanja“ v zgodovini EU.

Mednarodni pari se lahko srečajo nepredvidljivimi pravnimi težavami, ki bolečino razveze spremenijo v finančno in čustveno katastrofo ter s tem izjemno otežijo življenja ljudi, je dejala Viviane Reding, komisarka EU za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Tisoči parov se znajdejo v težkih osebnih razmerah, ker nacionalni pravni sistemi do zdaj niso omogočali jasnih odgovorov. Večkrat so prizadeti otroci in šibkejši zakonec. Ne bi rada, da so ljudje v EU prepuščeni sami sebi ob reševanju zapletenih mednarodnih razvez. Rada bi, da imajo na voljo jasna pravila, na podlagi katerih bi lahko vedno vedeli, pri čem so. Zato smo se danes odločili ukrepati.

Trenutno so razmere za čezmejne pare zapletene:

  • dvajset držav EU določa državo, katere pravo se uporabi, na podlagi naveznih okoliščin, na primer državljanstva in stalnega prebivališča, tako da za razvezo zakoncev velja s tema okoliščinama povezano pravo,

  • sedem držav članic (Danska, Latvija, Irska, Ciper, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) uporablja svoje domače pravo.

Ta nasprotujoča si pravila o veljavnem pravu vodijo do pravnih zapletov in visokih stroškov, zaradi česar so sporazumne in načrtovane razveze težje izvedljive.

Komisija je danes predlagala skupno formulo za določanje države, katere pravila bi se uporabljala za mednarodne pare. V skladu s predlagano uredbo:

  • bi imeli mednarodni pari več nadzora nad prenehanjem svoje življenjske skupnosti. Lahko bi določili državo, katere pravo bi se uporabilo za razvezo, pod pogojem, da bi bil eden od zakoncev povezan s to državo. Na primer, švedsko-litvanski par, ki živi v Italiji, bi lahko italijansko sodišče zaprosil za uporabo švedskega ali litvanskega prava;

  • bi imela sodišča na voljo skupno formulo za določanje države, katere pravo se uporabi, kadar se pari sami ne bi mogli sporazumeti.

Par bi se lahko dogovoril glede prava, ki bi se uporabilo za njegovo razvezo, čeprav ne bi nameraval živeti ločeno. To bi okrepilo pravno varnost, predvidljivost in prilagodljivost ter bi pomagalo zaščititi zakonce in njihove otroke pred zapletenimi, razvlečenimi in mučnimi postopki.

Predlogi so oblikovani tudi tako, da ščitijo šibkejše zakonce pred neupravičeno slabšim položajem v postopkih razveze. Trenutno lahko partner, ki lahko plača potne stroške in stroške pravnih storitev, „pohiti na sodišče“ v drugi državi, da se v zadevi uporabi za njegove interese ugodnejše pravo. Na primer, če se en od zakoncev para poljskega porekla preseli na Finsko, bi lahko po enem letu tam zaprosil za razvezo, ne da bi drugi zakonec na to pristal.

Nova pravila bi odpravila ta način izbire najugodnejšega pravnega reda v sodelujočih državah članicah z zagotovitvijo, da se bo uporabilo pravo države, v kateri prebiva šibkejši zakonec s svojim partnerjem ali v kateri je njegov partner z njim nazadnje prebival.

Države članice EU morajo zdaj glasovati, ali lahko deset držav nadaljuje z okrepljenim sodelovanjem. Ukrep mora odobriti tudi Evropski parlament. Deset vlad je prosilo Komisijo, naj predlaga rešitev. Uporaba postopka okrepljenega sodelovanja je dober znak zadostne prilagodljivosti EU, da lahko pomaga svojim državljanom tudi pri težkih pravnih vprašanjih. Moj cilj je zagotoviti, da lahko državljani dobro izkoristijo prednosti, ki jim jih daje pravica do prebivanja in dela na drugi strani meja po Evropi, je dejala komisarka EU za pravosodje Viviane Reding.

Ozadje

Komisija je prvič predlagala pomoč za mednarodne pare leta 2006, vendar načrt (t. i. Uredba Rim II) ni dobila potrebne soglasne podpore vlad EU. Odtlej je deset držav EU (Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Romunija, Slovenija in Španija) izrazilo željo po uporabi t. i. okrepljenega sodelovanja za razvoj ukrepa. V skladu s pogodbami EU okrepljeno sodelovanje omogoča devetim ali več državam, da nadaljujejo s pomembnim ukrepom, čeprav manjšina držav članic ovira njegovo sprejetje. Druge države EU bodo ohranile pravico do pridružitve, kadarkoli bi to želele.

Danes predlagana uredba ne vpliva na izključno pristojnost držav članic glede opredelitve zakonske zveze.

MEMO/10/100

Današnji predlog lahko najdete na:

http://ec.europa.eu/justice_home/news/intro/news_intro_en.htm.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site