Navigation path

Left navigation

Additional tools

Podnebne spremembe: Evropska komisija pripravila strategijo za oživitev globalnega ukrepanja po Københavnu

European Commission - IP/10/255   09/03/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/ 255

Bruselj, 9. marec 2010

Podnebne spremembe: Evropska komisija pripravila strategijo za oživitev globalnega ukrepanja po Københavnu

Evropska komisija je danes objavila strategijo, ki naj bi pomagala ohraniti globalen zagon za spopadanje s podnebnimi spremembami. V svojem sporočilu poziva EU, da hitro začne izvajati Københavnski dogovor iz lanskega decembra, zlasti glede finančne pomoči državam v razvoju za „hitro izvajanje“ („fast start“). Sočasno se mora EU še naprej zavzemati za sklenitev trdnega in pravno zavezujočega sporazuma na svetovni ravni, da bodo pri konkretnem podnebnem ukrepanju udeležene vse države. Za to bo treba Københavnski dogovor vključiti v pogajanja ZN, hkrati pa odpraviti pomanjkljivosti Kjotskega protokola. EU mora poskrbeti, da bo njeno ukrepanje čim učinkovitejše, saj je to ključnega pomena za zagotovitev podpore pogajanjem ZN. Komisija si bo za to prizadevala v tesnem sodelovanju s Svetom in ob podpori Evropskega parlamenta.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je pove dal: „Komisija si bo odločno prizadevala za ohranitev globalnega zagona za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Današnje sporočilo predstavlja jasno strategijo glede naslednjih korakov, potrebnih za oživitev mednarodnih pogajanj in vključitev naših partnerjev. Na naslednjem zasedanju Evropskega sveta bom pozval k podpori tej strategiji, tudi na podlagi posvetovanj s ključnimi mednarodnimi partnerji, ki jih bo na mojo prošnjo pripravila komisarka Hedergaardova.“

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie He dergaard je povedala: Podnebne spremembe bomo lahko nadzorovali le, če bodo ukrepali vsi največji onesnaževalci. Seveda si močno želim, da bi v Mehiki dosegli vse cilje, vendar se glede na znake, ki prihajajo iz prestolnic največjih onesnaževalk, to ne zdi verjetno. København je bil za svet edinstvena priložnost, ki pa je nismo v celoti izkoristili. Zdaj moramo ohraniti zagon in storiti vse, da bo konferenca v Cancunu prinesla specifične in oprijemljive rezultate, ter zagotoviti, da bomo dosegli dogovor glede pravne oblike globalnega sporazuma najpozneje na konferenci v Južni Afriki. København je bil korak naprej. Četudi Dogovor ni uresničil evropskih ambicij, naraščajoča podpora po vsem svetu EU omogoča, da okrepi svoja prizadevanja in jih usmeri v konkretne ukrepe. Če bomo konkretno in odločno ukrepali in bo naša regija postala podnebju najprijaznejša regija na svetu, bo Evropa drugim delom sveta najprepričljivejši vzor, poleg tega pa bo prispevala k izboljšanju varnosti preskrbe z energijo, spodbujanju okolju prijaznejše gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.“

Časovni načrt pogajanj

V Sporočilu je predlagan časovni načrt pogajanj ZN, ki se bodo aprila ponovno odprla. Politične smernice Københavnskega dogovora, ki formalno niso sklep ZN, je treba vključiti v pogajalske dokumente ZN, ki so podlaga prihodnjega globalnega podnebnega sporazuma. EU bi bila pripravljena skleniti pravno zavezujoč globalen sporazum na konferenci ZN v Cancunu v Mehiki konec leta, vendar Komisija dopušča možnost, da bo zaradi razlik med državami sklenitev sporazuma preložena na 2011. EU je pripravljena, svet pa morda še ne. Zato mora biti naš pristop postopen.

Københavnski dogovor

Københavnski dogovor je korak na poti do pravno zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma, ki si ga je kot cilj zastavila EU. Tak sporazum naj bi začel veljati leta 2013, tj. po izteku prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. Dogovor potrjuje osrednji cilj EU, ki je omejitev globalnega segrevanja na manj kot 2ºC nad temperaturami iz predindustrijske dobe, da se preprečijo najhujši vplivi podnebnih sprememb.

Dogovor vključuje cilje ali ukrepe razvitih držav in držav v razvoju glede emisij toplogrednih plinov. Te države skupaj proizvedejo več kot 80 % toplogrednih plinov na svetu, kar kaže na odločenost večine držav za okrepitev ukrepov proti podnebnim spremembam.

Okoljska celovitost

Rezultat mednarodnih pogajanj mora biti globalen sporazum z visoko stopnjo okoljske celovitosti, ki bo dejansko zagotovil, da bo zvišanje temperatur ostalo pod 2°C. Kjotski protokol bo še naprej osrednji steber pogajanj ZN, vendar je treba odpraviti njegove velike pomanjkljivosti in rešiti vprašanje premajhnega števila vključenih držav. Če se pomanjkljivosti v zvezi z računovodskimi pravili za emisije gozdov in upravljanjem presežka nacionalnih pravic do emisij za 2008−2012 ne odpravijo, tvegamo, da se bodo sedanje zaveze razvitih držav za zmanjšanje emisij praktično izničile.

Vodilna vloga EU

Komisija je prepričana, da mora EU prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, tako da s konkretnimi ukrepi postane podnebju najprijaznejša regija na svetu. Ta cilj je del strategije EU 2020, ki jo je Komisija predlagala 3. marca (glej IP/10/225 ). EU se je zavezala k 20-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990 oziroma k 30-odstotnemu zmanjšanju, če bodo druge gospodarsko najpomembnejše države pripravljene v primernem obsegu prispevati h globalnemu ukrepanju. V pripravah na junijsko zasedanje Evropskega sveta bo Komisija proučila, kakšni praktični politični ukrepi so potrebni za dosego cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij. Pozneje bo pojasnila, kako naj bi EU postala nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. V skladu s strategijo EU 2020 je naš cilj najti pametne rešitve, ki bodo pozitivno vplivale ne le na podnebne spremembe ampak tudi na varnost preskrbe z energijo in ustvarjanje delovnih mest.

Zagotoviti financiranje za „hitro izvajanje“

Komisija predlaga, da EU začne izvajati Københavnski dogovor. Hitro izpolnjevanje zaveze, da bo državam v razvoju med 2010 in 2012 letno zagotavljala finančno pomoč v vrednosti 2,4 milijarde EUR, je ključnega pomena za njeno verodostojnost in okrepitev zmožnosti držav prejemnic za podnebno ukrepanje. Komisija je pripravljena pomagati pri usklajevanju pomoči EU.

Spodbujanje trgovanja z ogljikom

Komisija poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati za razvoj mednarodnega trga ogljika, saj je ta bistven za spodbuditev nizkoogljičnih naložb in stroškovno učinkovito zmanjšanje globalnih emisij. Poleg tega lahko trg ogljika spodbudi pomemben pretok finančnih sredstev v države v razvoju.

Dejavnejša vključitev partnerjev

Da bi se ustvarilo zaupanje v dosego globalnega sporazuma in za proučitev specifičnih in v ukrepe usmerjenih sklepov, ki bi jih lahko sprejeli Cancunu, bo EU morala povečati doseg svojega ukrepanja in dejavn eje vključiti svoje partnerje. Komisija se bo za to zavzemala v tesnem sodelovanju s Svetom in njegovim predsedstvom. Ravno tako bo spodbujala in podpirala Evropski parlament pri vzpostavljanju dejavnih stikov s poslanci iz ključnih partnerskih držav.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/environment/climat/future_action_com.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website