IP/10/250
Bruselj, 9. marca 2010
Kultura: E vropska komisija predlaga znak evropske dediščine v celotni EU
Komisija je danes predlagala pobudo „ znak evropske dediščine“ v celotni EU. N amen znaka je poudariti pomen krajev, ki ovekovečujejo in simbolizirajo evropsko združevanje, ideale in zgodovino. Predlagani sklep za uvedbo znaka bo predložen v sprejetje Svetu ministrov EU in Evropskemu parlamentu, veljati pa bo lahko začel leta 2011 ali 2012.
„ Prepričana sem, da bo znak evropske dediščine pripomogel k javnemu ozaveščanju naše skupne in hkrati različne kulturne dediščine ter spodbudil kulturni turizem in medkulturni dialog “ , je povedala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassilou.
Predlog Komisije temelji na medvladnem projektu iz leta 2006, pri katerem je sodelovalo 17 držav članic. Z razširitvijo v pobudo EU bo znak evropske dediščine postal verodostojnejši, vidnejši in uglednejši.
Na podlagi izbora v posameznih državah članicah (glej seznam v prilogi) je znak dosle j prejelo 64 krajev. Med njimi sta hiša francoskega državnika in enega od ustanoviteljev EU Roberta Schumana v Scy-Chazelles (Lorena) in ladjedelnica v Gdansku (Poljska), v kateri je bila ustanovljena Solidarnost, prvi neodvisni sindikat v Varšavskem paktu, ki je sprožil dogodke, ki so po koncu hladne vojne privedli do združitve vse celine.
Po novem naj bi vsaka izmed 27 držav članic za pridobitev znaka evropske dediščine predlagala do dva kraja na leto. Žirija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, naj bi ocenila kandidature in vsako leto v vsaki državi izbrala največ en kraj, ki bo prejel znak. Sodelovanje naj bi bilo prostovoljno.
Glavne koristi znaka evropske dediščine bi bile:
nove priložnosti za spoznavanje kulturne dediščine Evrope in demokratičn ih vrednot, ki so temelj evropske zgodovine in integracije,
okrepitev evropskega kulturnega turizma, kar b i prineslo gospodarske koristi,
jasna in pregledna merila za vse sodelujoče države članice,
izbor in nadzor postopkov, ki naj bi zagotovili, da bodo znak prejeli le najustreznejši kraji.
Predlagani z nak evropske dediščine se razlikuje od drugih pobud kulturne dediščine, kot sta Unescov seznam svetovne kulturne dediščine ali program „evropskih kulturnih poti“ Sveta Evrope, ker naj bi:
označeval kraje, ki so imeli v zgodovini Evropske unije ključno vlogo,
b il podeljen krajem bolj zaradi njihove simbolne evropske vrednosti kakor zaradi lepote ali arhitekturne vrednosti,
poudaril izobraževalno razsežnost, zlasti za mlade.
Priloga: kraji, ki so doslej prejeli znak evropske dediščine:
Znak evropske dediščine – kraji, ki so jih predhodno izbrale države članice
| DRŽAVA | KRAJ 1 | ||||
| BELGIJA |
| ||||
| BOLGARIJA |
| ||||
| CIPER |
| ||||
| ČEŠKA REPUBLIKA |
| ||||
| FRANCIJA |
| ||||
| GRČIJA |
| ||||
| MADŽARSKA |
| ||||
| ITALIJA |
| ||||
| LATVIJA |
| ||||
| LITVA |
| ||||
| MALTA | Katakombe v Rabatu | ||||
| POLJSKA |
| ||||
| PORTUGALSKA |
| ||||
| ROMUNIJA |
| ||||
| SLOVAŠKA |
| ||||
| SLOVENIJA |
| ||||
| ŠPANIJA |
| ||||
| ŠVICA |
|
Te kraje so izbrale države članice v okviru mednarodnih dogovorov. Za zagotovitev popolne skladnosti znaka evropske dediščine bo treba kraje v Evropski uniji, ki so pridobili znak v okviru mednarodnih dogovorov in želijo pridobiti nov znak, ponovno oceniti po novih merilih.