Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1735

Bruselj, 16. decembra 2010

Komitologija: nova pravila o izvedbenih pooblastilih Komisije

Po devetih mesecih pogajanj je Evropski parlament danes potrdil dogovor s Svetom glede nove uredbe o izvedbenih pooblastilih Komisije. Ta nova uredba, ki jo je Komisija predlagala kmalu po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, pomeni obsežno reformo tako imenovanega sistema „komitologije“. Veljati bo začela 1. marca in bo samodejno nadomestila obstoječi sistem.

„Zelo me veseli, da smo eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in samo devet mesecev po predstavitvi predloga Komisije uspeli doseči dogovor o tem zelo pomembnem zakonodajnem aktu, ki bo imel velik vpliv na to, kako Komisija izvaja evropske politike,“ je izjavil Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije ter komisar za medinstitucionalne odnose in administrativne zadeve. „Pogajanja niso bila vedno enostavna, vendar smo uresničili svoje glavne cilje. Nova pravila vzpostavljajo enostavnejši, učinkovitejši, preglednejši in s Pogodbo v celoti skladen sistem, ki bo zagotavljal državam članicam nadzor nad izvedbenimi pooblastili, danimi Komisiji.“

V Lizbonski pogodbi sta predvideni dve vrsti pooblastil za Komisijo: prenesena pooblastila za kvazizakonodajne ukrepe in izvedbena pooblastila. V preteklosti se je za vse take akte uporabljal tako imenovani postopek komitologije. Zdaj pa je določba iz Pogodbe o delegiranih aktih (člen 290) samoizvršljiva, ne zahteva postopkov komitologije in velja od 1. decembra 2009, določba o izvedbenih pooblastilih (člen 291) pa predvideva sprejetje uredbe o vzpostavitvi pogojev, da bodo države članice lahko nadzorovale, kako Komisija uresničuje izvedbena pooblastila.

Tako kot v preteklosti temelji mehanizem nadzora, predviden v tej uredbi, na „komitologiji“, tj. odborih, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic in jim Komisija predloži osnutke izvedbenih ukrepov, ampak za razliko od sedanjega sistema Svet nima funkcije pritožbenega organa. V nekaterih posebnih primerih bi se lahko pokazala potreba po „odboru za pritožbe“, vendar bo imel to vlogo „običajen“ odbor, ki mu bo predsedovala Komisija, čeprav ga bodo sestavljali višji predstavniki. To bo omogočilo, da se o osnutkih ukrepov še enkrat razmisli ali da se po potrebi spremenijo.

Poleg tega uredba predvideva, da bodo izvedbeni ukrepi s področij, kot so ukrepi trgovinske zaščite, vključeni v običajno ureditev. Do zdaj so za te ukrepe veljali posebni postopki, v katerih je imel Svet pogosto zadnjo besedo. Nova uredba z uveljavitvijo običajnih pravil za te ukrepe povečuje preglednost in učinkovitost izvajanja politik na teh zelo pomembnih področjih.

Nova uredba poenostavlja obstoječe postopke in se bo uporabljala za vso obstoječo zakonodajo od prvega dneva veljavnosti. Nova pravila v celoti odražajo vlogo Komisije, kot je določena v Pogodbah: samo če odbor s kvalificirano večino zavrne osnutek izvedbenega akta, lahko to Komisiji prepreči, da akt sprejme; seveda pa namerava Komisija še naprej delati v polnem partnerstvu z državami članicami.

Poleg tega novi postopki Komisiji omogočajo večjo prožnost in ji dajejo večjo politično odgovornost. Če ni kvalificirane večine za osnutek izvedbenega akta Komisije ali proti njemu, se lahko Komisija odloči, da ga sprejme, ali pa da ga revidira.

Edina izjema, ko Komisija za sprejetje osnutka izvedbenega akta potrebuje pozitivno mnenje odbora, je glede dokončnih večstranskih ukrepov trgovinske zaščite. Komisija obžaluje to odstopanje od običajnih pravil, vendar pa bodo za večino ukrepov trgovinske zaščite, kot so dokončne protidampinške in izravnalne dajatve, veljala nova standardna pravila. S tem naj bi se izognili politizaciji postopka, zmanjšali možnosti za lobiranje tretjih strani ali držav in zagotovili odločnejšo politiko trgovinske zaščite.

Pri vseh postopkih komitologije bo zagotovljena popolna preglednost: vsi dokumenti, predloženi odborom, bodo istočasno dani na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti dve instituciji bosta imeli tudi enakopravno pravico do pregleda: kadar koli bosta lahko nakazali, da osnutek izvedbenega akta po njunem mnenju presega pooblastila, podeljena Komisiji v zadevni pravni podlagi. V takem primeru bo Komisija pregledala osnutek ukrepa ter pojasnila Evropskemu parlamentu in Svetu, kaj namerava narediti.

Komisija je zadovoljna s tem dogovorom, saj pomeni zelo trdno osnovo za pravilno izvajanje prava EU in dobrodošlo izboljšavo za pregledno in učinkovito odločanje.


Side Bar