Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija uvaja strategijo za pospeševanje razvoja Podonavja

Commission Européenne - IP/10/1687   09/12/2010

Autres langues disponibles: FR EN DE CS HU PL SK BG RO

IP/10/1687

V Bruslju, 9. decembra 2010

Komisija uvaja strategijo za pospeševanje razvoja Podonavja

Evropska komisija je danes predstavila predlog strategije EU za Podonavje in njegovih 115 milijonov prebivalcev. Cilj te pobude je razvijati izjemne gospodarske možnosti regije in izboljšati tamkajšnje okoljske pogoje. Strategija vzpostavlja okvir za dolgoročno sodelovanje glede številnih vprašanji, zato bo imela ključno vlogo pri izboljševanju trajnostnega prometa, povezovanju energetskih sistemov, varstvu okolja, ohranjanju vodnih virov in spodbujanju poslovnega okolja. Ker se osredotoča na trajnostno rast, bo pomembno prispevala tudi k doseganju ciljev Evrope 2020. Dodana vrednost, ki jo bo strategija prinesla, je zagotavljanje skladnosti različnih področij politik in bolj usklajeno delovanje sodelujočih držav. Čeprav ni na voljo novih sredstev za izvajanje strategije, bi moralo boljše usklajevanje programov, ki so jih sprejele države članice, privesti do tega, da bi 100 milijard evrov, ki jih ima regija na voljo v tekočem finančnem obdobju, obrodilo vidnejše rezultate. Ta strategija predlaga vzpostavitev druge „makroregije“ EU, po vzpostavitvi prve makroregije EU na območju Baltika.    

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je izjavil: „Med posvetovanji so države Podonavja pokazale zavezanost ustanovitvi nove makroregije na najvišji ravni. Strategija in akcijski načrt, ki ju predlagamo, temeljita na več kot  800 predlogih iz same regije. Prepričan sem, da bo strategija pomembno prispevala k boljši prihodnosti tega dela Evrope, saj se osredotoča na najpomembnejša vprašanja, kot so mobilnost, energetika, onesnaževanje, delovna mesta in varnost. Ta druga makroregija EU bo imela pomembno vlogo pri preizkušanju te oblike sodelovanja. Prepričan sem, da makroregijski pristop lahko prinese odlične rezultate, ki jih že vidimo v baltski regiji.“    

Podonavje obsega 14 držav (med njimi 8 držav članic EU) od Nemčije na zahodu do Ukrajine na vzhodu. Izzivi, s katerimi se sooča, vključujejo neizkoriščene možnosti v ladijskem prometu, pomanjkanje cestnih in železniških povezav, neusklajena prizadevanja na področju izobraževanja, raziskav in inovacij ter ogroženost okolja. Nedavna nesreča z izlitjem strupene gošče na Madžarskem je jasen dokaz, da je za preprečevanje onesnaževanja in spoprijemanje z učinki takih katastrof potrebno sodelovanje prek državnih meja.

Ker so številni od teh izzivov povezani, se zaradi učinkovitejšega usklajevanja načrtuje sodelovanje v „makroregionalnem“ okviru. Ta pristop ne pomeni nove zakonov ali institucij, temveč krepitev vezi med različnimi politikami in celo vrsto zainteresiranih strani. Prizadeva si za uresničevanje interesov celotne regije, pri tem pa upošteva njeno raznovrstnost.

Strategija sicer ne bo zagotovila dodatnega financiranja EU, vendar so znatne vsote regiji že na voljo prek številnih programov EU. Cilj je, da se razpoložljiva sredstva – 100 milijard evrov je bilo dodeljenih že s kohezijsko politiko (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad) med letoma 2007 in 2013 – uporabijo učinkoviteje in da se pokaže, kako lahko makroregionalno sodelovanje pripomore k reševanju lokalnih problemov.

Strategija vsebuje podroben akcijski načrt, ki temelji na štirih stebrih:

  • povezovanje Podonavja (npr. izboljšanje mobilnosti, prizadevanje za trajnostno energijo ter spodbujanje kulture in turizma),

  • varovanje okolja v Podonavju (npr. izboljšanje kakovosti vode, obvladovanje okoljskih tveganj in ohranjanje biotske raznovrstnosti),

  • zagotavljanje blaginje v Podonavju (npr. razvoj raziskovalnih zmogljivosti, izobraževanja in informacijskih tehnologij ter spodbujanje konkurenčnosti podjetij in vlaganja v usposabljanje)

  • krepitev Podonavja (npr. pospeševanje institucionalne zmogljivosti in izboljšanje sodelovanja za preprečevanje organiziranega kriminala).

Strategija ni časovno omejena, vendar za pospešitev prizadevanj obsega številne cilje s časovnimi roki, na primer:

  • 20-odstotno povečanje tovornega prometa na Donavi do leta 2020¸

  • do leta 2020 znižanje vsebnosti hranil na stopnje iz leta 1960 za obnovitev ekosistemov v Črnem morju,

  • hitri širokopasovni dostop do interneta za vse državljane EU v Podonavju do leta 2013,

  • zagotovitev za preživetje sposobne populacije jesetrov v Donavi do leta 2020.

Za dosego ciljev strategija navaja vrsto ukrepov, ki bodo pomembno pripomogli tudi k izpolnjevanju širših ciljev Evrope 2020 za trajnostno in pametno rast. Nekaj primerov: modernizacija flote ladij za rečno plovbo, gradnja dveh mostov čez reko med Romunijo in Bolgarijo, promocija Podonavja kot turistične destinacije, gradnja čistilnih naprav za odpadne vode, kjer je to potrebno, ustanovitev skupnih raziskovalnih centrov in izboljšanje življenjskih pogojev romskih skupnosti.

V prilogi je naveden izbor nekaterih okvirnih projektov, določenih v akcijskem načrtu.

Ozadje

Sodelujejo tiste države, ki jih trenutno zajema Donavski proces sodelovanja (osem držav je članic EU): Nemčija (zlasti Baden-Württemberg in Bavarska), Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Češka, Slovaška, Slovenija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina.

Komisija strategijo predlaga na zahtevo Evropskega sveta. Države članice so zahtevale, da Evropska komisija omogoči oblikovanje strategije in njeno izvajanje.

Današnji predlog je nastal na podlagi javnega posvetovanja in številnih konferenc, na katerih so sodelovale države članice, regionalni in lokalni organi ter druge zainteresirane strani. Države članice bodo strategijo verjetno potrdile med predsedovanjem Madžarske v prvi polovici leta 2011.

Več informacij

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/danube/index_en.htm.

Priloga

Okvirni primeri projektov iz akcijskega načrta:

  • dokončanje prednostnih prometnih projektov EU (TEN-T), ki prečkajo Podonavje, npr. železniška magistrala Pariz – Budimpešta prek Stuttgarta, Ulma, Münchna, Dunaja in Bratislave.

  • spodbujanje okoljskih tehnologij in zaščita biotske raznovrstnosti regije (ker v povodju Donave prebiva več kot 300 vrst ptic, so nujno potrebni ukrepi za zagotovitev, da njihovega obstoja ne bosta ogrozila industrijsko in kmetijsko onesnaževanje),

  • razvoj skupnih kart poplavne ogroženosti za celo Donavo s širšim vključevanjem lokalnih, regionalnih in nacionalnih zainteresiranih strani,

  • izboljšanje plovbe po Donavi, vključno z razvojem celinskih pristanišč, ki bi potekalo na podlagi splošne analize prometnih in logističnih potreb,

  • razvoj obnovljivih energij, npr. vodne in geotermalne energije,

  • modernizacija železnic med večjimi mesti,

  • izvajanje projekta sodelovanja „Modra Donava“ za čiščenje komunalne odpadne vode z namenom zmanjšanja ostankov zdravil v vodi,

  • izvajanje ekološko učinkovitih proizvodnih procesov v malih podjetjih,

  • odstranjevanje min na področjih, kjer se sumi, da so mine.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site