Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/10/1614

Bruselj, 29. novembra 2010

Jesenska napoved za obdobje 2010–2012: gospodarstvo EU okreva, toda napredek ni enakomeren

V jesenski napovedi Komisije se predvideva nadaljevanje trenutnega gospodarskega okrevanja v EU. Načrtuje se, da se bo BDP v obdobju 2010–2011 povečal za približno 1,75 % in leta 2012 za približno 2 %. Rezultati so bili do zdaj letos boljši od pričakovanih, kar pomeni znaten popravek letne rasti za leto 2010 navzgor v primerjavi s pomladansko napovedjo. Vendar se bo zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva in začetka fiskalne konsolidacije gospodarska dejavnost po pričakovanjih proti koncu letošnjega leta in leta 2011 zmanjšala, leta 2012 pa spet povečala zaradi okrepitve zasebnega povpraševanja. Zaradi okrevanja gospodarstva EU se bodo pogoji na trgu dela po pričakovanjih v obdobju, ki ga zajema napoved, počasi izboljšali, prav tako pa tudi proračunsko stanje. Po napovedih se bo stopnja brezposelnosti v letu 2012 zmanjšala na približno 9 %, javni primanjkljaj pa na približno 4,25 % BDP. Razvoj po državah članicah bo kljub temu ostal neenakomeren.

Komisar EU za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je dejal: Gospodarstvo okreva. Zaposlenost naj bi se naslednje leto v Evropi končno izboljšala, kar je spodbudno dejstvo. Javni dolgovi so se začeli zmanjševati zaradi sprejetih konsolidacijskih ukrepov in ponovne rasti. Vendar to okrevanje ni enakomerno in veliko držav članic je v težavnem obdobju prilagaja. Odločno nadaljevanje fiskalne konsolidacije in ustrezne politike za okrepitev rasti so bistvenega pomena za vzpostavitev trdne podlage za trajnostno rast in delovna mesta. Turbulence na trgu državnega dolga poudarjajo potrebo po intenzivnem ukrepanju politike.

Dosedanji večinoma ugoden razvoj

Glede na značilnosti prejšnjih okrevanj po finančnih krizah se sedanje izboljšanje na splošno zdi precej omejeno. Ob tem pa je treba omeniti, da so se gospodarske razmere v EU v zadnjem času znatno izboljšale. Dosedanja rast BDP leta 2010 (zlasti v drugem četrtletju) je bila pozitivna, kar je presenetljivo. Okrevanje se očitno tudi širi. Medtem ko je bila rast izvoza, ki je prva stopnja tradicionalnega okrevanja, nekaj časa nespremenjena, vstopa gospodarstvo EU zdaj v novo fazo, kjer povečanje izvoza začenja spodbujati povpraševanje po naložbah (opremi).

Postopno in neenakomerno okrevanje

Medtem ko bo načrtovana upočasnitev svetovne gospodarske dejavnosti omejila rast izvoza in se začasne podpore iztekajo, se kratkoročne napovedi za gospodarstvo EU zdijo manj pozitivne. Prispevek neto izvoza k rasti BDP naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, zmanjšal, medtem ko naj bi se prispevek domačega povpraševanje povečal zaradi postopnega povečevanja naložb in rasti zasebne potrošnje. Kar zadeva naložbe, sta izboljšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti in stanja glede dobička podjetij med dejavniki, ki naj bi podprli rast, medtem ko jo sedanje prilagoditve bilance stanja in fiskalna konsolidacija omejujejo. Na področju zasebne potrošnje pa naj bi bili počasno izboljšanje napovedi glede zaposlenosti, skromna rast prihodkov in omejena inflacija osnova za načrtovano izboljšanje, čeprav naj bi tudi tukaj konsolidacija in zmanjšanje finančnega vzvoda na strani gospodinjstev imela zaviralni učinek.

Medtem ko postaja okrevanje na agregatni ravni vse bolj avtonomno, ostaja napredek po državah članicah neenakomeren. Okrevanje naj bi še naprej relativno hitro napredovalo v nekaterih državah članicah, v drugih pa zaostajalo. To odraža razlike glede obsega prilagoditev po gospodarstvih in sedanje preusmeritve znotraj EU in območja evra.

Pogoji na trgu dela in javne finance se izboljšujejo

Razvoj na trgu dela je ponavadi zaostajal za razvojem BDP za pol leta ali več. V skladu s tem vzorcem so se v zadnjih mesecih pogoji na trgu dela v EU začeli stabilizirati, v obdobju, ki ga zajema napoved, pa se pričakuje majhno izboljšanje. Pričakovana rast zaposlenosti leta 2011 znaša skoraj 0,5 % in leta 2012 približno 0,75 %, medtem ko naj bi se stopnja brezposelnosti postopoma zmanjšala z 9,5 % letos na približno 9 % do leta 2012. Splošni pogoji naj bi ostali slabi in naj bi med drugim odražali izvajanje ukrepov politike, ki so bili sprejeti zaradi recesije, in sedanje strukturne prilagoditve, predvsem v javnem sektorju. Nekatera izboljšanja so vidna tudi na fiskalni strani, saj bo približno polovica držav članic EU letos imela nižji javnofinančni primanjkljaj kot leta 2009. V razmerah, ko se spodbujevalni ukrepi zaključujejo in poteka konsolidacija, se bo primanjkljaj v 24 državah članicah naslednje leto predvidoma zmanjšal. Za EU kot celoto se leta 2011 pričakuje primanjkljaj, ki bo malo nad 5 % BDP, leta 2012 pa nadaljnje zmanjšanje za približno 1 odstotno točko, ko se bo okrevanje nadaljevalo. Delež dolga pa se bo v obdobju, ki ga zajema napoved, še naprej povečeval.

Inflacija ostaja omejena

V prihajajočem obdobju se napoveduje relativno omejena inflacija potrošniških cen v EU in območju evra. Inflacija po HICP v EU bo letos in naslednje leto v povprečju predvidoma znašala 2 %, leta 2012 pa se bo zmanjšala na približno 1,75 % (za območje evra se v obdobju 2011–2012 pričakuje stopnja 1,75 %). Še trajajoča stagnacija gospodarstva hkrati s precej skromno rastjo plač in stroškov na enoto dela naj bi po pričakovanjih v prihodnosti zajezili inflacijo kljub nekoliko višjim cenam blaga ter povišanjem posrednih davkov in administrativnih cen v nekaterih državah članicah.

Visoka negotovost, a večinoma uravnotežena tveganja

Medtem ko je negotovost še vedno visoka, tveganja za prihodnjo rast EU niso zanemarljiva, čeprav se zdijo na splošno uravnotežena. Po eni strani bosta lahko preusmeritev rasti BDP k domačemu povpraševanju in vpliv izboljšanja gospodarske dejavnosti v Nemčiji na druge države članice večja, kot je sedaj predvideno. Ukrepi politike za odpravo visokih primanjkljajev in dolga se lahko tudi izkažejo za učinkovitejše pri odpravi težav trga ter povečevanju zaupanja med podjetji in potrošniki, kot je bilo sprva predvideno. Po drugi strani pa razmere na finančnem trgu še vedno povzročajo skrbi, možne so nadaljnje turbulence, kar je zlasti opazno pri nedavnem ponovnem pojavu napetosti na trgih državnih obveznic. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bo napovedano zunanje povpraševanje manjše od pričakovanega, medtem ko bi lahko fiskalna konsolidacija bolj obremenila domače povpraševanje v zadevnih državah, kot je bilo pričakovati. Tveganja glede napovedane inflacijo so prav tako na splošno uravnotežena.

Podrobnejše poročilo je na voljo na:

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2010_autumn_forecast_en.htm

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site