Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1602

Bruselj, 25. novembra 2010

Digitalna agenda: hitrosti širokopasovnih povezav se zvišujejo, a Evropa mora doseči še več

Sodeč po statističnih podatkih, ki jih je danes objavila Evropska komisija, so širokopasovne povezave v Evropi mnogo hitrejše kot pred enim letom. Julija 2010 je imelo 29 % širokopasovnih povezav v EU hitrosti najmanj 10 megabitov na sekundo (Mbps), medtem ko je prejšnje leto delež znašal 15 %. Število novih širokopasovnih priključkov v EU še vedno narašča, saj ima širokopasovni internet 25,6 od 100 državljanov v primerjavi s 23,9 leto poprej. Presenetljiva je 45‑odstotna letna rast mobilnih širokopasovnih povezav, pri čemer ima 6 od 100 državljanov napravo, namenjeno mobilnemu dostopu do širokopasovnega interneta (ključ USB ali zaščitni ključ). Evropska unija pa ima še dolgo pot do uresničitve ciljev, ki si jih je zadala v evropski digitalni agendi, tj. da bo vsem Evropejcem do leta 2013 zagotovila osnovni širokopasovni dostop, do leta 2020 pa hitri in ultrahitri širokopasovni dostop (glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200). Septembra 2010 je Komisija predstavila ukrepe za lažjo vzpostavitev in uveljavitev širokopasovnega dostopa do interneta visokih in ultravisokih hitrosti v Evropski uniji (glej IP/10/1142).

Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalno agendo, Neelie Kroes je povedala: „Hitre širokopasovne povezave so v digitalnem smislu kot kisik, saj so nepogrešljive za blaginjo Evrope. Razširjenost širokopasovnega dostopa in razpoložljive hitrosti se izboljšujejo, vendar moramo storiti še več, da bi dosegli cilje, ki smo si jih zastavili glede zelo hitrega širokopasovnega dostopa. Zlasti nujno potrebujemo konsenz glede našega predloga, da bi zagotovili razpoložljivost radijskega spektra za mobilne širokopasovne povezave, za katere povpraševanje strmo narašča.“

Julija 2010 je skoraj tretjina širokopasovnih povezav v EU dosegala hitrosti nad 10 Mbps (julija 2009 pa 15 %). Večja hitrost prenosa podatkov uporabnikom običajno omogoča večjo in boljšo izbiro storitev po nižji ceni za megabit. Pet odstotkov priključkov v EU ima povprečno hitrost 30 Mbps ali več (le 0,5 % dosega hitrosti najmanj 100 Mbps).

Za nove storitve za razvedrilo in nove poslovne storitve, kot so televizijski sprejemniki z veliko ločljivostjo ali možnosti videokonference, potrebujemo mnogo hitrejšo internetno povezavo, kot je danes na splošno na voljo v Evropi, da bi lahko konkurirali vodilnim državam na tem področju – Južni Koreji in Japonski. V skladu s cilji iz digitalne agende naj bi do leta 2020 vsa evropska gospodinjstva imela dostop do interneta s hitrostjo najmanj 30 Mbps, polovica gospodinjstev pa dostop s hitrostjo nad 100 Mbps.

Na podlagi novih statističnih podatkov je število širokopasovnih priključkov med julijem 2009 in julijem 2010 še vedno naraščalo po vsej EU, čeprav je bila osemodstotna rast v navedenem obdobju manjša kot predhodno leto, ko je znašala 11 %. Julija 2010 je bilo v EU približno 128 milijonov fiksnih širokopasovnih priključkov, od tega jih je bilo 9 milijonov dodanih od julija 2009. V EU je približno 220 milijonov gospodinjstev.

Nizozemska in Danska sta še naprej vodilni v svetu po številu novih širokopasovnih priključkov, saj ima skoraj 40 od 100 njunih prebivalcev širokopasovni dostop, kar pomeni okoli 80 % vseh gospodinjstev. Rast pa se zaradi zrelosti in nasičenosti trgov upočasnjuje (v vodilnih državah članicah, kot sta Finska in Švedska, število novih fiksnih širokopasovnih priključkov dejansko upada, verjetno kot posledica prehoda s fiksnih storitev na mobilne).

Devet držav članic EU (Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo) ima višjo število novih širokopasovnih priključkov kot ZDA (glede na statistične podatke OECD iz maja 2010 ima v ZDA širokopasovni internet 26,4 od 100 prebivalcev). Grčija in Češka sta prejšnje leto dosegli največji napredek (merjeno glede na rast na prebivalca).

Digitalni naročniški vod (Digital Subscriber Line – DSL) je še vedno najpogostejša tehnologija za širokopasovni dostop v Evropi, saj obsega 100 milijonov priključkov, vendar se njen tržni delež zmanjšuje zaradi arhitekture z visoko hitrostnimi optičnimi vlakni in kabelskih omrežij s standardom Docsis 3.0 (tj. posodobitev kabelskih omrežij, ki omogoča internet zelo visokih hitrosti). Tudi dostop FTTH (fibre to the home – omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma) se je med julijem 2009 in julijem 2010 povečal za 40 %, vendar trenutno predstavlja le 1,7 % vseh priključkov v Evropi, saj je mogoč le v peščici držav (npr. na Švedskem, kjer je kar 24 % širokopasovnih priključkov tipa FTTH).

Hitra rast mobilnih širokopasovnih povezav

Mobilni širokopasovni dostop (npr. z zaščitnim ključem za prenosne računalnike) pridobiva na veljavi v številnih državah članicah, zlasti na Finskem (21,5 mobilne širokopasovne povezave s ključi USB/podatkovnimi karticami/zaščitnimi ključi na 100 državljanov), v Avstriji (16,7), na Švedskem (14), Danskem (13,4) in Portugalskem (12,1). Trenutna stopnja razširjenosti mobilnega širokopasovnega dostopa v Evropi je 6 %, kar predstavlja 45-odstotno povečanje od julija 2009.

Povprečni tržni delež uveljavljenih telekomunikacijskih operaterjev v EU se je rahlo zmanjšal na približno 44 % (najvišji je na Cipru, in sicer 76 %, sledita pa Finska z 68 % in Luksemburg s 66 %; najnižji delež imata Romunija in Združeno kraljestvo, kjer znaša 28 %, ter Bolgarija, kjer znaša 32 %). Vendar njihova prevlada na širokopasovnih trgih (vključno z veleprodajo priključkov) strukturno upada, kar pozitivno vpliva na konkurenčnost temeljne infrastrukture (predvsem z razvezovanjem krajevne zanke, ki tretjim osebam omogoča dostop do omrežja). Popolnoma razvezan dostop do krajevne zanke in skupni dostop predstavljata 74,8 % digitalnih naročniških vodov alternativnih operaterjev v primerjavi z 71,4 % prejšnje leto. Število razvezanih krajevnih zank sicer narašča počasneje kot leto pred tem, vendar raste na račun nadaljnje prodaje, zaradi katere lahko novi operaterji na trg vstopijo z majhnimi naložbami. Slednja se je pri priključkih DSL od leta 2009 zmanjšala z 10,6 % na 8,9 %. Zdi se, da so bile naložbe novih udeležencev na trgu telekomunikacij postopne, kar je pripomoglo k vzpostavitvi bolj konkurenčnega širokopasovnega trga.

Sveženj aktov v zvezi s širokopasovnim dostopom, ki ga je Komisija predstavila septembra 2010, zajema priporočilo Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij nove generacije (Next Generation Access – NGA), ki zagotavlja ustrezno uravnoteženost med potrebo po spodbujanju naložb in potrebo po varovanju konkurence (glej MEMO/10/424), predlog sklepa o uvedbi programa za politiko radiofrekvenčnega spektra, s čimer bi med drugim zagotovili razpoložljivost spektra za brezžični širokopasovni dostop (glej MEMO/10/425), in sporočilo o spodbujanju naložb v širokopasovne povezave (glej MEMO/10/427).

Poročilo je na voljo na tej spletni strani.

Annex

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website