Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1527

Bruselj, 18. novembra 2010

Komisija pripravila načrt za v prihodnost usmerjeno skupno kmetijsko politiko po letu 2013

Evropska komisija je danes objavila sporočilo z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“. Z reformo naj bi evropski kmetijski sektor postal bolj dinamičen in konkurenčen ter naj bi učinkoviteje prispeval k viziji iz strategije Evropa 2020 o spodbujanju trajnostne, pametne in vključujoče rasti. V sporočilu so predstavljene tri možnosti za nadaljnjo reformo. Po razpravi o teh idejah bo Komisija sredi leta 2011 predstavila uradne zakonodajne predloge.

Med današnjo predstavitvijo sporočila je komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş poudaril, da mora skupna kmetijska politika (SKP) postati „okolju prijaznejša, pravičnejša, učinkovitejša in uspešnejša“. Nadaljeval je: „SKP ne zadeva samo kmetov, temveč vse državljane EU – kot potrošnike in davkoplačevalce. Zato je pomembno, da politiko zasnujemo na način, ki je bolj razumljiv splošni javnosti in ki jasno prikazuje javne koristi, ki jih kmeti zagotavljajo celotni družbi. Evropsko kmetijstvo mora biti ekonomsko in tudi okoljsko konkurenčno.“

Komisija je pred tem v letošnjem letu organizirala javno razpravo in večjo konferenco o prihodnosti SKP. V veliki večini prispevkov so bili navedeni trije glavni cilji SKP:

  • vitalna proizvodnja hrane (zanesljiva in zadostna oskrba s hrano ob upoštevanju vse večjega svetovnega povpraševanja, gospodarske krize in veliko večje nestanovitnosti trga bo prispevala k zanesljivi preskrbi s hrano);

  • trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi (kmetje morajo pogosto dati prednost okolju pred donosom – vendar teh stroškov trg ne povrne);

  • ohranjanje ozemeljskega ravnovesja in raznolikosti kmetijskih območij (kmetijstvo je še vedno glavna gospodarska in družbena gonilna sila na podeželskih območjih ter pomemben dejavnik pri ohranjanju življenja na podeželju).

Sporočilo obravnava, kateri prihodnji instrumenti bi bili najprimernejši za uresničitev teh ciljev. V zvezi z neposrednimi plačili navaja, da je treba podporo prerazporediti, preoblikovati in bolje usmerjati na podlagi objektivnih, pravičnih in za davkoplačevalca lažje razumljivih meril. Ta merila bi morala biti gospodarske (element neposrednih plačil, ki se obravnava kot „dohodkovna podpora“) in okoljske narave (odraz javnih dobrin, ki jih zagotavljajo kmeti), podpora pa bi morala biti bolje usmerjena na aktivne kmete. Pravičnejšo razdelitev sredstev bi bilo treba zagotoviti na gospodarsko in politično izvedljiv način, pri tem pa predvideti prehod, da se preprečijo večje motnje.

Ena od možnosti bi lahko bila zagotovitev osnovnega plačila dohodkovne podpore (ki bi lahko bilo enotno na regijo in ne pavšalno za celotno EU, temeljilo bi na novih merilih in določena bi bila zgornja meja), skupaj z obveznim okoljskim plačilom za dodatne ukrepe (letne), izvajane poleg tistih, ki izhajajo iz osnovnih zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo (na primer travna ruša, kolobarjenje, trajni pašniki ali ekološka praha), skupaj s plačilom za posebne naravne omejite (na ravni EU določena in dodatna plačila, ki se plačujejo prek ukrepov za razvoj podeželja), skupaj z možnostjo omejenega „vezanega“ plačila za posebno občutljive vrste kmetovanja (podobno sedanji možnosti, uvedeni [s členom 68] v okviru pregleda SKP). Preprosta, specifična shema podpore bi povečala konkurenčnost malih kmetij, zmanjšala birokracijo in prispevala k vitalnosti podeželja.

Pri tržnih ukrepih, kot sta javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje, obstaja nekaj možnosti za racionalizacijo in poenostavitev ukrepov ter morda za uvedbo novih elementov za izboljšanje delovanja prehranske verige. Čeprav so bili ti mehanizmi tradicionalna orodja SKP, so poznejše reforme povečale tržno usmerjenost kmetijstva v EU, te mehanizme pa zmanjšale zgolj na varnostne ukrepe, tako da so bile javne zaloge dejansko odpravljene. Tržni ukrepi so še leta 1991 predstavljali 92 % porabe SKP, leta 2009 pa se je zanje porabilo samo 7% proračuna SKP.

Politika o razvoju podeželja je omogočila okrepitev gospodarske, okoljske in družbene trajnosti kmetijskega sektorja in podeželskih območij, vendar se ostro poziva, da je treba okolje, podnebne spremembe in inovacije v celoti horizontalno vključiti v vse programe. Pozornost je namenjena pomenu neposrednih prodaj in lokalnih trgov ter posebnim potrebam mladih kmetov in novih udeležencev na trgu. Pristop LEADER bo še močneje integriran. Da bi povečali učinkovitost, je zasnovan prehod k pristopu, ki v večji meri temelji na rezultatih, po možnosti z merljivimi cilji. Eden od novih elementov prihodnje politike o razvoju podeželja bi moral biti sklop instrumentov za obvladovanje tveganja, s katerimi bi se lažje obravnavale tržne negotovosti in nestanovitnost dohodka. Državam članicam bi morale biti na voljo možnosti za obravnavo tveganj v zvezi s proizvodnjo in dohodkom, ki segajo od novega instrumenta za stabilizacijo dohodka, združljivega z orodjem STO, do okrepljene podpore instrumentom zavarovanja in vzajemnim skladom. Tako kot pri neposrednih plačilih, bi bilo treba oblikovati nov način dodeljevanja sredstev, ki bi temeljilo na objektivnih merilih, hkrati pa bi bilo treba omejiti velike motnje iz sedanjega sistema.

Za rešitev teh glavnih izzivov so v sporočilu opisane tri možnosti za prihodnjo usmeritev SKP: 1) odprava najnujnejših pomanjkljivosti SKP s postopnim uvajanjem sprememb, 2) preoblikovanje SKP v okolju prijaznejšo, pravičnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo, in 3) odmik od dohodkovne podpore in tržnih ukrepov ter osredotočanje na okoljske cilje in cilje v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija pri vseh treh možnosti predvideva ohranitev sedanjega dvostebrnega sistema – prvi steber, ki zajema neposredna plačila in tržne ukrepe ter ima jasno določena pravila na ravni EU, ter drugi steber, ki ga sestavljajo večletni ukrepi za razvoj podeželja in pri katerem je okvir možnosti določen na ravni EU, vendar pa je odločitev o tem, katere sheme se bodo na koncu uporabljale, v rokah držav članic ali regij v okviru skupnega upravljanja. Naslednji element, ki je skupen vsem trem možnostim, je ideja, da prihodnji sistem neposrednih plačil ne sme temeljiti na preteklih referenčnih obdobjih, temveč mora biti povezan z objektivnimi merili. „V sedanjem sistemu obstajajo različna pravila za EU-15 in za EU-12, česar po letu 2013 ne sme več biti“, je danes pojasnil komisar Cioloş. Objektivnejša merila so potrebna tudi za dodeljevanje sredstev, namenjenih razvoju podeželja.

Več informacij:

priloga: opis treh širših možnosti politike

spletna stran:

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/communication/index_en.htm

MEMO/10/587

PRILOGA: OPIS TREH ŠIRŠIH MOŽNOSTI POLITIKE

Neposredna plačila

Tržni ukrepi

Razvoj podeželja

Možnost 1

Pravičnejša razdelitev neposrednih plačil med države članice (pri čemer bi sedanji sistem neposrednih plačil ostal nespremenjen)

Okrepitev instrumentov za obvladovanje tveganja

Po potrebi racionalizacija in poenostavitev obstoječih tržnih instrumentov

Ohranitev usmeritve, ki izhaja iz pregleda SKP, v zvezi s povečanjem sredstev za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, vodo, biotsko raznovrstnostjo, obnovljivo energijo in inovacijami

Možnost 2

Pravičnejša razdelitev neposrednih plačil med države članice in bistvena sprememba njihove oblike.

Neposredna plačila bi bila sestavljena iz:

osnovne stopnje, ki služi kot podpora dohodku,

obvezne dodatne pomoči za določene „okolju prijazne“ javne dobrine prek enostavnih, splošnih, letnih in nepogodbenih kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki temelji na dodatnih stroških, povezanih z izvajanjem teh ukrepov,

dodatnega plačila kot nadomestila za posebne naravne omejitve in

neobveznega vezanega elementa podpore za določene sektorje in regije1.

Uvedba nove sheme za male kmetije.

Uvedba omejitve osnovne stopnje ob upoštevanju prispevka velikih kmetij k zaposlovanju na podeželju.

Po potrebi izboljšanje in poenostavitev obstoječih tržnih instrumentov

Prilagoditev in dopolnitev obstoječih instrumentov, da bodo bolje usklajeni s prednostnimi nalogami EU, pri čemer je podpora osredotočena na okolje, podnebne spremembe in/ali prestrukturiranje in inovacije, ter da se okrepijo regionalne/lokalne pobude.

Okrepitev obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja in uvedba neobveznega instrumenta za stabilizacijo dohodka, združljivega z „zeleno škatlo“ STO, za nadomestilo znatnih izgub pri dohodku.

Predvidela bi se lahko določena prerazporeditev sredstev med države članice na podlagi objektivnih meril.

Možnost 3

Postopna ukinitev neposrednih plačil v sedanji obliki.

Namesto neposrednih plačil v sedanji obliki zagotovitev omejenih plačil za okoljske javne dobrine in dodatnih plačil za posebne naravne omejitve.

Odprava vseh tržnih ukrepov, razen morda klavzule o motnjah, ki bi se lahko uveljavljala v hudih krizah

Ukrepi bi bili osredotočeni predvsem na podnebne spremembe in okoljske vidike

1 :

To bi ustrezalo sedanji vezani podpori, ki se izplačuje na podlagi člena 68, in drugim ukrepom vezane pomoči.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website