Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1499

Bruselj, 11. november 2010

Anketa, opravljena širom Evrope, je pokazala, da javnost podpira odgovorno inovativnost v znanosti o življenju in biotehnologiji

Nova raziskava Eurobarometra o znanosti o življenju in biotehnologiji kaže na optimistični odnos Evropejcev do biotehnologije. 53 % anketirancev verjame, da bo imela biotehnologija pozitiven učinek v prihodnosti, in le 20 % jih meni, da negativnega. Raziskava je prav tako odkrila velike vrzeli v znanju, ki opozarjajo, da potrebujemo več sporočanja: večina anketirancev še nikoli ni slišala za nekatera področja, zajeta v raziskavi, kot so nanotehnologija (nepoučenih 55 % anketirancev), biobanke (nepoučenih 67%) in sintetična biologija (nepoučenih 83 %), medtem ko na nekaterih področjih, kot so gensko spremenjena živila, prevladujeta skeptičnost in zaskrbljenost. Študija Eurobarometra, opravljena februarja 2010, je od leta 1991 sedma po vrsti in temelji na reprezentativnih vzorcih iz 32 evropskih držav.

Komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je dejala: „Raziskava nam odkriva tri dejstva. Prvič, Evropejci imajo večinoma pozitiven odnos do biotehnologije, čeprav nekateri posebni vidiki zbujajo nelagodje. Drugič, veliko ljudi čuti pomanjkanje informacij o pomembnih vidikih biotehnologije, kar predstavlja velik komunikacijski izziv. Z njim se nameravam spoprijeti in vse zainteresirane strani pozivam, da storijo enako. Tretjič, vse odločitve glede biotehnologije morajo še naprej temeljiti na trdni znanstveni osnovi in ustrezno upoštevati etične, zdravstvene in okoljske dejavnike: ne smejo nas voditi čustveni odzivi ali kratkoročni poslovni interesi.

Biotehnologija lahko močno prispeva k našim ciljem Evropa 2020 glede trajnostne rasti ter bolj zdravega in kakovostnejšega življenja, zato bo ostala ključno raziskovalno področje okvirnih programov EU.“

Kot že pri prejšnjih raziskavah Eurobarometra o biotehnologiji je anketni vprašalnik pripravila neodvisna skupina strokovnjakov družboslovcev, ki je rezultate tudi analizirala, tokrat pod vodstvom fakultete za ekonomijo londonske univerze. Zaključili so, da ni ovire za spodbuditev inovacij. Na splošno so Evropejci naklonjeni odgovornim inovacijam z ustrezno ureditvijo za uravnoteženje trga in želijo biti vključeni v odločitve o novih tehnologijah, ko gre za družbene vrednote. Hkrati od leta 2005 raste zaupanje, da se bo večina ključnih akterjev, kot so zdravniki, znanstveniki, EU, nacionalne vlade in industrija, pametno odločala o biotehnoloških vprašanjih (glej preglednico 9 poročila). Sčasoma so pomembnejši postali trajnostni vidiki.

Od 53 % prebivalcev EU, ki biotehnologijo sprejemajo z optimizmom (slika 2 poročila), imajo zlasti pozitiven odnos prebivalci naslednjih držav: Estonije (77 %), Švedske (72 %) in Finske (69 %). Avstrija je bila edina država, kjer 41 % prebivalcev, prepričanih v negativno učinkovanje biotehnologije, prevladuje nad 35 % optimistično naravnanih prebivalcev.

Biogoriva uživajo močno podporo po vsej EU. 72 % anketirancev je izrazilo močno podporo biogorivom, ki temeljijo na pridelkih, 83 % pa je naklonjenih biogorivom, proizvedenih iz neužitnih snovi (slika 7 poročila).

Široko podporo so dobile medicinske rabe biotehnologije, za katere naj veljajo strogi predpisi (slika 21). 63% anketirancev odobrava raziskave na človeških izvornih celicah, kar je več kot 59 % leta 2005. Pogojna podpora raziskavam na človeških izvornih celicah se je s 65 % povečala na 69 %; v primerjavi s 54 % izpred petih let pa je svojo podporo genskemu zdravljenju izrazilo 63 % anketirancev. Dodatnih 15–18 % je bilo pripravljenih sprejeti zgoraj navedene rabe pod posebnimi pogoji. Države, v katerih je največ anketirancev na splošno podprlo te rabe, so Združeno kraljestvo, Španija in Danska.

Izrazita večina Evropejcev (61 %, kar je več kot 57 % leta 2005) na splošno nasprotuje gensko spremenjenim živilom (slika 13). Anketiranci navajajo pomisleke glede varnosti, zdi se jim, da gensko spremenjena živila ne prinašajo koristi in na splošno zbujajo neugoden občutek. Vendar pa previdno podpirajo nove generacije „lahkih“ medicinskih rab gensko spremenjenih živil, npr. uvedbo genov jabolka lesnike v užitno jabolko, pri čemer je 46 % anketirancev za in 38 % proti (slika 18).

Strogo se nasprotuje kloniranju živali za hrano, ki ga podpira le 18 % anketirancev.

Analiza tega Eurobarometra je del raziskovalnega projekta „Občutljive tehnologije in etika evropske javnosti“ (Sensitive Technologies and European Public EthicsSTEPE), ki se financira iz programa Znanost v družbi v okviru 7. okvirnega programa ES za raziskave in tehnološki razvoj. Mnenja, izražena v poročilu strokovnjakov družboslovcev, so mnenja avtorjev poročila in ne odražajo nujno stališča Komisije.

Poročilo s povzetkom podatkov in profili držav so na voljo na spletni strani Eurobarometra:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb_special_en.htm#341


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website