Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1462

Bruselj, 4. novembra 2010

Evropska Komisija oblikovala strategijo za krepitev predpisov EU o varstvu podatkov

Kaj se dogaja z vašimi osebnimi podatki, ko se vkrcate na letalo, odprete transakcijski račun ali si izmenjujete fotografije po spletu? Kako se ti podatki uporabljajo in kdo jih uporablja? Kako dokončno izbrišete informacije iz profila na spletnih straneh socialnih mrež? Lahko podatke o kontaktnih osebah in fotografije prenesete k drugemu ponudniku storitev? Nadzor nad vašimi informacijami, dostop do vaših podatkov ter možnost njihovega spreminjanja in brisanja – to so bistvene pravice, ki jih je treba zagotavljati v današnjem digitalnem svetu. Evropska komisija je za obravnavanje navedenih vprašanj danes objavila strategijo o varstvu osebnih podatkov na vseh področjih politik, tudi na področju pregona, ki bo hkrati namenjena zmanjšanju upravnih bremen za podjetja in zagotavljanju prostega pretoka podatkov znotraj EU. Komisija bo ta pregled politik uporabila skupaj z rezultati javnega posvetovanja za pregled direktive EU o varstvu podatkov iz leta 1995. Na podlagi navedenega bo leta 2011 predlagala zakonodajne akte.

„Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica,“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding. „Za zagotavljanje te pravice potrebujemo jasne in dosledne predpise o varstvu podatkov. Naše predpise moramo posodobiti, da bodo upoštevali izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije in globalizacija. Komisija bo naslednje leto predlagala zakonodajo za krepitev pravic posameznika obenem z odpravo upravnih ovir za zagotavljanje prostega pretoka podatkov v okviru enotnega trga EU.“

V danes objavljeni strategiji so predstavljeni predlogi za posodobitev okvira EU za predpise o varstvu podatkov prek vrste ključnih ciljev:

  • krepitev pravic posameznika, da se zbiranje in uporaba osebnih podatkov omejita na potrebni minimum. Posameznike bi bilo treba na jasen in pregleden način obvestiti o tem, kako in zakaj se zbirajo in uporabljajo njihovi podatki ter kdo in kako dolgo jih zbira in uporablja. Ljudje bi morali imeti možnost dati prostovoljno soglasje za obdelavo svojih osebnih podatkov, na primer pri brskanju po spletu, in „pravico biti pozabljen“, kadar njihovi podatki niso več potrebni ali kadar jih želijo izbrisati,

  • krepitev razsežnosti enotnega trga z zmanjšanjem obsega upravnih ovir za podjetja in z zagotavljanjem resnično enakih konkurenčnih pogojev zanje. Obstoječe razlike pri izvajanju predpisov EU o varstvu podatkov in pomanjkanje jasnosti o tem, ali veljajo predpisi ene ali druge države članice, ovirajo prosti pretok osebnih podatkov znotraj EU in povzročajo dodatne stroške,

  • pregled predpisov o varstvu podatkov na področju delovanja policije in kazenskega pravosodja, da se zavarujejo osebni podatki posameznikov tudi na teh področjih. Na podlagi Lizbonske pogodbe ima EU zdaj možnost sprejeti splošne in usklajene predpise o varstvu podatkov za vse sektorje, tudi za policijo in kazensko pravosodje. Seveda se bodo upoštevale posebnosti in potrebe teh sektorjev. Iz pregleda izhaja, da bi moral novi zakonodajni okvir zajemati tudi podatke, ki se hranijo za namene pregona. Komisija pregleduje tudi direktivo o hrambi podatkov iz leta 2006, na podlagi katere morajo podjetja hraniti podatke komunikacijskega prometa od šest mesecev do dve leti,

  • zagotavljanje visoke ravni varstva podatkov, prenesenih iz EU, z izboljšanjem in usklajevanjem postopkov za mednarodne prenose podatkov. Evropska unija bi si morala v sodelovanju s tretjimi državami prizadevati za enako raven varstva podatkov, na svetovni ravni pa bi morala spodbujati visoke standarde varstva podatkov,

  • učinkovitejše izvajanje predpisov s krepitvijo in nadaljnjim usklajevanjem vloge ter pristojnosti organov za varstvo podatkov. Izboljšana sodelovanje in usklajevanje sta močno potrebna za zagotavljanje doslednejšega izvajanja predpisov o varstvu podatkov na enotnem trgu.

Nadaljnja pot

Pregled politik Komisije bo služil kot podlaga za nadaljnjo razpravo in vrednotenje. Komisija poziva vse zainteresirane strani in javnost, naj do 15. januarja 2011 podajo pripombe na predloge iz pregleda, in sicer na spletni strani Komisije za javno posvetovanje:

http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0006_en.htm

Na podlagi navedenega bo Komisija leta 2011 predstavila predloge za nov splošni pravni okvir varstva podatkov, o katerem bodo nato potrebna pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu, ki sta pristojna za njegovo sprejetje.

Komisija bo poleg tega preučila druge ukrepe, kot so spodbujanje kampanj za ozaveščanje o pravicah do varstva podatkov in morebitne pobude industrije za samourejanje.

Ozadje

Namen direktive o varstvu podatkov 95/46/ES iz leta 1995 je varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb ter zlasti pravice do varstva podatkov in prostega pretoka podatkov. To splošno direktivo o varstvu podatkov dopolnjujejo drugi pravni akti, kot je direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah za področje komunikacij. Obstaja pa tudi posebni predpis za varstvo osebnih podatkov pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (Okvirni sklep 2008/977/PNZ).

Pravica do varstva osebnih podatkov je izrecno priznana v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v Lizbonski pogodbi. Pogodba v členu 16 zagotavlja pravno podlago za predpise o varstvu podatkov za vse dejavnosti na področju uporabe prava EU.

Komisija je leta 2009 začela s pregledom veljavnega pravnega okvira o varstvu podatkov, in sicer na konferenci na visoki ravni maja 2009, ki ji je sledilo javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec leta 2009. Posvetovanja z izbranimi zainteresiranimi stranmi so bila organizirana čez leto 2010. Podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding je januarja 2010, ko je bila še komisarka za informacijsko družbo, v govoru na dan varstva podatkov (glej IP/10/63 in SPEECH/10/441) oznanila namero Komisije za posodobitev predpisov EU o varstvu podatkov. Današnje sporočilo je bilo pripravljeno v soglasju z Neelie Kroes, evropsko komisarko, pristojno za digitalno agendo.

Novinarsko središče generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm.

Domača spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm.

MEMO/10/542


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website