Navigation path

Left navigation

Additional tools

Industrija za Evropo – Evropa za industrijo

European Commission - IP/10/1434   28/10/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/1434

Bruselj, 28. oktobra 2010

Industrija za Evropo – Evropa za industrijo

Da bi Evropa obdržala mesto vodilne svetovne gospodarske sile, mora osrednjo pozornost nameniti industriji. To je bistvo sporočila „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“, ki ga je Evropska komisija danes sprejela na pobudo podpredsednika Antonia Tajanija. Sporočilo je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Opredeljuje strategijo za povečevanje rasti in ustvarjanje delovnih mest z ohranjanjem in podporo močne, raznovrstne in konkurenčne evropske industrijske osnove, ki bo nudila dobro plačana delovna mesta in zmanjševala emisije ogljikovega dioksida. Priložena sta mu tudi poročilo o konkurenčnosti posameznih držav članic (glej MEMO/10/533)in letno Evropsko poročilo o konkurenčnosti.

Komisar za industrijo in podjetništvo ter podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani je izjavil: „Industrija je osrednjega pomena za Evropo in nenadomestljiva pri iskanju rešitev za njene družbene izzive, tako danes kot v prihodnosti. Evropa potrebuje industrijo in industrija Evropo. Začeti moramo z izkoriščanjem celotne palete možnosti, ki nam jih ponuja enotni trg s 500 milijoni potrošnikov in 20 milijoni podjetnikov.“

V tej dobi vse večje globalizacije je koncept nacionalnih sektorjev in industrij zastarel. Potrebujemo usklajene odzive evropske politike in pristop, ki upošteva celotno evropsko vrednostno verigo od infrastrukture in surovin do poprodajnih storitev. V središču industrijske politike EU morata biti ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij. Poleg tega je prehod na trajnostno gospodarstvo treba izkoristiti kot priložnost za krepitev konkurenčnosti. Kritično maso, potrebno za uspešne spremembe in usklajevanje, lahko dosežemo le s pomočjo evropske industrijske politike, ki se osredotoča na konkurenčnost in trajnost. Antonio Tajani je še dodal: „Trajnosti ne moremo doseči brez konkurenčnosti, dolgoročne konkurenčnosti pa ne brez trajnosti. Pogoj za obe pa bo velik preskok na področju inovacij!“

Deset glavnih ukrepov za konkurenčnost evropske industrije:

  • potekalo bo izrecno in natančno preverjanje konkurenčnosti nove zakonodaje. Pri tem se bo primerno analiziral in upošteval vpliv vseh predlogov politik na konkurenčnost,

  • za zmanjševanje kumulativnih učinkov zakonodaje in s tem tudi stroškov poslovanja v Evropi se bo preverjala ustreznost obstoječe zakonodaje,

  • z boljšim dostopom do posojil in pomočjo pri internacionalizaciji se bosta podpirala ustanavljanje in rast MSP,

  • kot odgovor na potrebe v industriji bo predstavljena strategija krepitve evropske standardizacije,

  • za učinkovitejšo podporo industriji se bodo okrepile evropske prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki bodo na ta način bolj ustrezale današnjemu konkurenčnemu okolju,

  • predstavljena bo nova strategija o surovinah, namenjena ustvarjanju primernih okvirnih pogojev za trajnostno dobavo in upravljanje domačih primarnih surovin,

  • z ukrepi se bodo spodbujale specifične inovacijske dejavnosti v sektorjih, kot so napredne proizvodne tehnologije, gradbeništvo, biogoriva ter cestni in železniški promet, zlasti za učinkovitejše izkoriščanje virov,

  • z izzivi energetsko intenzivnih industrij se bo spoprijemalo s pomočjo ukrepov za izboljšanje okvirnih pogojev in podporo inovacijam,

  • izvajala se bo vesoljska politika, nastala v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami. Evropska komisija bo razvijala politiko vesoljske industrije, ki bo podpirala razvoj močne industrijske osnove za celotno dobavno verigo,

  • Komisija bo letno poročala o konkurenčnosti Evrope in držav članic pa tudi o njihovih industrijskih politikah in poslovni uspešnosti (glej MEMO/10/533)

Za ohranjanje močne, raznovrstne in konkurenčne evropske industrijske osnove je potrebna medsebojna podpora politik. To velja tudi za različne vodilne pobude v okviru strategije Evropa 2020 in strategije, kot je strategija enotnega trga EU, sprejeta 27. oktobra (glej IP/10/1390).

Antonio Tajani je še dodal: „Evropa je več kot le vsota svojih delov. Postaviti si moramo višje skupne cilje na področju industrijske politike, pospešiti ukrepe in okrepiti evropsko upravljanje. Ubrali bomo povsem novo poslovno pot.“

Ozadje:

Evropska industrija vse bolj okreva po finančni in gospodarski krizi. Lahko verjamemo, da je sposobna premagati izzive, povezane s spreminjajočim se globalnim poslovnim okoljem. Kljub nedavnemu dinamičnemu porastu za skoraj 10 odstotkov pa je raven industrijske proizvodnje še vedno 10 odstotkov nižja kot pred krizo. Četrtina zaposlenih iz zasebnega sektorja dela v proizvodnji, še ena četrtina pa v storitvah, povezanih z industrijo. V predelovalni industriji poteka 80 % vseh dejavnosti raziskav in razvoja v zasebnem sektorju.

Več informacij:

MEMO/10/532: „Industrijska politika za dobo globalizacije“ – Elementi strategije Komisije

MEMO/10/533 : Pregled konkurenčnosti 27 držav članic

Competitiveness Report 2010

Sporočilo „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/industrial-policy/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website