Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/10/1377

Bruselj, 26. oktobra  2010

Prožna ureditev dela koristi delodajalcem in delavcem, pravi nova študija Evropske komisije

Danes objavljena študija Evropske komisije ugotavlja, da imajo od prožne ureditve delovnega časa koristi delodajalci in delavci. Poročilo skupine strokovnjakov je objavljeno v času, ko se bodo ministri, pristojni za področje enakosti spolov, sestali v Bruslju na neformalnem srečanju, na katerem bodo razpravljali o novi strategiji za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 (IP/10/1149, MEMO/10/430).

Namen prožne ureditve delovnega časa, varstva otrok in oskrbe drugih vzdrževanih članov ter pravic do dopusta je večja stopnja zaposlenosti žensk in moških ter trajnostna stopnja rodnosti,“ pravi podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding, komisarka EU za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. „V obdobju počasne gospodarske rasti lahko prožna ureditev dela prepreči izgubo delovnih mest. Še naprej moramo napredovati na področju struktur trga dela, ki so družini prijazne: prožnost ureditve delovnega časa in enakost spolov sta pomembna predpogoja gospodarskega okrevanja.“

Poročilo strokovnjakov o „Prožni ureditvi delovnega časa in enakosti spolov“ zagotavlja vsesplošen pregled trenutnih praks v 27 državah članicah EU in v državah EGP-Efte (v Islandiji, na Norveškem, v Lihtenštajnu in v Švici). Osredotoča se na notranjo prožnost (v podjetjih in organizacijah), in sicer glede dolžine delovnega časa (na primer skrajšani delovni čas) in njegove organizacije (na primer gibljiv delovni čas ali premakljiv začetek delovnega časa ter prožnost začetka in konca delovnega dne). Glavne ugotovitve poročila:

1. Na področju prožne ureditve delovnega časa so med državami članicami še vedno zelo velike razlike:

  • Prožnost dolžine delovnega časa je bolj razširjena v Severni in Zahodni Evropi, medtem ko na Madžarskem, v Litvi, na Češkem, v Estoniji, Bolgariji, na Slovaškem, v Sloveniji in v Romuniji prevladuje tradicionalni 40-urni delovnik.

  • Danska, Švedska, Nemčija, Finska in Norveška imajo sorazmerno zelo prožno ureditev, saj malo več kot polovica vseh delavcev uporablja eno od vrst prožnosti delovnega časa.

2. Večja prožnost ureditve delovnega časa ni vedno dobra za enakost spolov:

  • Posamezniku bolj prilagojeni delovni čas pozitivno vpliva na stopnje zaposlenosti žensk in lahko pomaga delavcem usklajevati poklicno in zasebno življenje, vendar pa je delo s skrajšanim delovnim časom (ki ga pretežno opravljajo ženske) v večini držav še vedno osredotočeno na sektorje z nizkim plačilom ter slabimi možnostmi za kariero in usposabljanje.

  • Pomembno vlogo ima tudi organizacijska kultura. Dokler bo prožnost veljala za „ženski“ način organizacije delovnega časa, bo prožna ureditev delovnega časa prej poudarjala razlike spolov, kot pa jih odpravljala.

3. Nedavni napredek na področju politike kaže, da je prožnost ureditve delovnega časa v političnem programu več držav, čeprav se posebne vsebine lahko razlikujejo:

  • Nekatere države (kot sta Češka in Litva) se osredotočajo na prožnost kot na instrument za povečanje stopnje zaposlenosti (tako glede oseb kot delovnega časa).

  • Delo s skrajšanim delovnim časom se vse bolj uporablja za spodbujanje dejavnega staranja. Zlasti v nordijskih državah je neprostovoljno delo s skrajšanim delovnim časom pomembno vprašanje, posledica katerega so ukrepi politike, ki skušajo ustvariti novo ravnovesje med prožnostjo in varnostjo.

  • Tudi kapitalizacija delovnega časa in delovni čas glede na opravljene ure v letu sta del sedanjega političnega programa (na Finskem, v Nemčiji in v Luksemburgu). Prožna ureditev delovnega časa je v nekaterih državah (kot sta Poljska in Portugalska) vezana na razpravo o zmanjšanju obsega nadurnega dela.

  • Trenutna finančna in gospodarska kriza ima očiten vpliv, zato se prožnost zdaj obravnava kot pomemben instrument politike za pomoč delodajalcem pri prilagajanju na spreminjajoče se gospodarske razmere. V tekoči razpravi pa vprašanje spola nima pomembnega mesta.

Ozadje

Evropska komisija je 3. marca 2010 izvedla prvi korak k pregledu veljavnih pravil EU o delovnem času, in sicer prvo fazo posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji (IP/10/345). V kratkem bo v okviru tega pregleda objavila poročilo strokovnjakov o družbenih in gospodarskih učinkih pravil delovnega časa.

Današnje poročilo je tretje v vrsti poročil primerjalnega pregleda o vprašanjih ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, ki vključujejo tudi „usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem“ (2005) in „zagotavljanje storitev otroškega varstva“ (2009).

Več informacij

Poročilo: „Prožna ureditev delovnega časa in enakost spolov – Primerjalni pregled 30 evropskih držav“

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=418&langId=en&furtherPubs=yes.

Neformalno srečanje ministrov, pristojnih za enakost spolov:

http://www.eutrio.be/informal-meeting-ministers-gender-equality.

ANNEX

Summary of countries regarding flexibility in the length of working hours

Below EU27 average

Around EU27 average

Above EU27 average

Part-time work

Portugal, Poland, Slovenia, Greece, Czech Republic, Lithuania, Cyprus, Latvia, Hungary, Slovakia, Bulgaria, Romania

Luxembourg, Denmark, Iceland, France, Italy, Ireland, Malta, Spain, Finland, Estonia

Netherlands, Germany, Norway, Belgium, Austria United Kingdom, Sweden

Working overtime

Luxembourg, Cyprus, Malta, Portugal, Hungary, Poland, Lithuania, Norway, Spain, Romania, Denmark, Greece, Bulgaria

Sweden, Latvia, Slovenia, Belgium, Germany, Ireland, Italy, Finland. Slovakia, Estonia

Iceland, United Kingdom, Austria, Netherlands, Czech Republic

Working long hours

Italy, Denmark, Portugal, Cyprus, Malta, Hungary, Germany, Ireland, Belgium, Finland, Norway, Lithuania, Sweden, Netherlands, Luxembourg

Slovakia, Spain, France, Slovenia, Estonia

Iceland, United Kingdom, Greece, Poland, Austria, Bulgaria, Romania, Latvia, Czech Republic

This table summarises the countries in regard to the three indicators of flexibility in the length of working hours. There does not appear to be a clear pattern regarding the flexibility in the length of working hours in terms of these indicators. The most flexible countries seem to be Austria and the United Kingdom, which have a high ranking on all three indicators. At the other end, four countries appear to be the least flexible and score low on all three indicators: Portugal, Lithuania, Cyprus and Hungary.

Share of part-time workers in total employment (persons aged 15 and over) in EU Member States - 2009

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat, Labour Force Survey (LFS), annual averages.

Involuntary part-time work and total part-time employment rate, 2007

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat, EU Labour force survey 2007

Share of employees working overtime, by gender 2004

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat, EU Labour force survey, ad hoc module 2004 (no data available for France and Liechtenstein)

Share of employees working long hours (48 or more), by gender, 2007

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Source: Eurostat, EU Labour force survey 2007 (no data available for Liechtenstein)

Working time schedules of men and women employees, 2004

Figures and graphics available in PDF and WORD PROCESSED

Left bar: male employees, right bar: female employees - Source: Eurostat, EU Labour force survey, ad hoc module 2004 (no data available for Liechtenstein)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website