Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija načrtuje nov okvir EU za reševanje krize v finančnem sektorju

Commission Européenne - IP/10/1353   20/10/2010

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/1353

Bruselj, 20. oktobra 2010

Komisija načrtuje nov okvir EU za reševanje krize v finančnem sektorju

Kriza je jasno pokazala, da se težave, ki prizadenejo eno banko, lahko razširijo na celotni finančni sektor in prekoračijo meje katere koli države. Pokazala pa je tudi, da nimamo pripravljenih sistemov, s katerimi bi upravljali finančne institucije v času, ko se te soočajo s težavami. Obstaja zelo malo pravil, ki določajo, katere ukrepe naj organi sprejmejo v primeru bančne krize. Iz tega razloga se je G20 odločila, da je treba pripraviti okvire za preprečitev in reševanje krize. Danes je Komisija na to odgovorila s pripravo načrta za okvir EU za reševanje krize v finančnem sektorju. Ti načrti bodo tlakovali pot za zakonodajo, ki naj bi se sprejela do pomladi leta 2011 in ki bo vzpostavila celovit okvir za reševanje krize za banke ter investicijske družbe.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je dejal: „Najprej se moramo potruditi, da se izognemo finančni krizi v prihodnosti. Zato so naša prizadevanja, da bi okrepili bančni sektor in vzpostavili pravi nadzorni okvir, tako pomembna. Vendar pa se bodo banke v prihodnosti še vedno soočale s težavami. Lahko bodo celo propadale, in poskrbeti moramo, da jim bo to dovoljeno. Zagotoviti je treba, da lahko propadejo, ne da bi s tem porušile celotni finančni sistem ali da bi davkoplačevalci morali plačevati za nastalo škodo. Nobena banka ne sme biti ,prevelika, da bi lahko propadla‘ ali preveč povezana, da bi lahko propadla. Zato potrebujemo jasen okvir, ki bo zagotovil, da bodo organi po vsej Evropi dobro pripravljeni na težave bank in ustrezno ravnanje ob morebitnih propadih bank. To je namen današnjih načrtov.“

Sporočilo Komisije navaja najpomembnejše dele zakonodajnih predlogov Komisije, ki bodo predstavljeni naslednje leto, hkrati pa je izid obsežnih posvetovanj v zadnjih mesecih (glej IP/09/1549). V sporočilu je kot najpomembnejša prednostna naloga izpostavljeno reševanje krize v vseh državah članicah, v njem pa je moč najti še „vodnik“, ki ponuja vpogled v večje izzive, s katerimi se bo na daljši rok treba spopasti, da bi zagotovili gladek potek reševanja krize.

Novi okvir, opisan v sporočilu, je obsežen, njegov namen pa je opremiti organe s skupnimi učinkovitimi instrumenti in pooblastili, da bi bančne krize začeli reševati karseda zgodaj in da ne bi bremena stroškov nastale krize nosili davkoplačevalci. Sveženj ukrepov med drugim vključuje:

  • - Pripravljalne in preprečevalne ukrepe, kot je na primer zahteva, da institucije in organi pripravijo načrt za okrevanje (tj. kako se bodo spopadli z resnimi težavi, ki doletijo banke) in reševanje, s čimer se zagotovi ustrezno načrtovanje v primeru finančnih pretresov ali propadov (taki načrti se imenujejo „oporoke v času življenja“);

  • - Pooblastila, da zgodaj sprejmejo ukrepe, ki bodo težave obvladali, še preden te postanejo resne, kot na primer pooblastila nadzornikom, da zahtevajo menjavo uprave ali da od institucije zahtevajo, naj začne izvajati načrt za okrevanje ali pa opusti dejavnosti oziroma poslovna področja, ki za njeno finančno stabilnost predstavljajo preveliko tveganje;

  • - Instrumente za reševanje, kot so na primer pooblastila za izvršbo prevzema propadle banke ali podjetja s strani solidne institucije ali za delni ali popolni prenos dejavnosti na začasno nadomestno banko, s čimer bi organi zagotovili neprekinjeno opravljanje poglavitnih storitev in ustrezno upravljanje propada banke.

Noben subjekt ne sme biti „prevelik, da bi lahko propadel“. Prevladujoči cilj je zagotoviti, da banke lahko propadejo, ne da bi s tem ogrozile širšo finančno stabilnost. To pomeni, da se banke lahko rešuje na načine, ki zmanjšajo tveganje prenosa težav na druge banke in zagotovijo neprekinjeno opravljanje poglavitnih finančnih storitev, med drugim tudi neprekinjen dostop ljudi do njihovih bančnih računov. Ta okvir bi naj predstavljal verodostojno alternativo dragim sanacijam bank, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let.

Težave v Evropi povzroča tudi to, da mnoge banke delujejo po vsej Evropi, ni pa nobenega sistema, ki bi reševal čezmejne posledice v primeru propadanja bank v več državah hkrati. Zato je eden izmed najpomembnejših izzivov vzpostaviti učinkovite ureditve, ki bodo zagotovile največjo možno mero usklajenosti in medsebojnega sodelovanja med organi in tako zmanjšale škodljive učinke propadanja bank v več državah hkrati. Komisija predlaga nadgrajevanje obstoječih kolegijev nadzornih organov (skupin nacionalnih nadzornikov), tako da se vzpostavijo kolegiji za reševanje (kjer bi se sestajali nadzorniki in nacionalni organi, zadolženi za reševanje) za namene priprave na krizo in njenega reševanja. Komisija bo predlagala tudi, naj imajo evropski nadzorni organi (glej MEMO/10/434) in zlasti Evropski bančni organ vlogo usklajevanja in podpore v kriznih situacijah, brez poseganja v fiskalne obveznosti držav članic.

Kot je že razkrila v svojem sporočilu o skladu za pomoč bankam v krizi maja 2010, Komisija predlaga tudi ustanovitev nacionalnih skladov (glej IP/10/610), in sicer na osnovi prispevkov, ki jih bodo plačevale banke, da bi tako financirale ukrepe za reševanje v prihodnosti in zagotovile, da bo reševanje banke možen scenarij. Trenutno ves sistem preveva moralno tveganje, saj ni nobene alternative za vladne sanacije bank. S skupnim finančnim mehanizmom bi se izognili rabi davkoplačevalskega denarja in okrepili čezmejno sodelovanje ter omogočili vnaprejšnje načrtovanje delitve stroškov reševanja bank.

Nazadnje sporočilo določa vodnik za ukrepe, ki bodo sprejeti na daljši rok z namenom razviti bolj povezan okvir za reševanje krize, ki bo zlasti primeren za povezane evropske bančne skupine (tj. banke, ki delujejo po vsej Evropi). Komisija načrtuje s poročilom konec leta 2012 proučiti, ali obstaja potreba po nadaljnji uskladitvi mehanizmov za insolventnost bank, po pregledu Evropskega bančnega organa leta 2014 pa bo ocenila, kako najbolje oblikovati bolj povezan okvir za reševanje čezmejnih bančnih skupin.

Ozadje:

Finančna kriza je jasen dokaz, da potrebujemo strožje ureditve za reševanje krize na nacionalni ravni ter da moramo vzpostaviti ureditve, ki se bodo uspešneje soočale s propadi bank v več državah hkrati. Med krizo smo bili priča propadu številnih uglednih bank (Fortis, Lehman Brothers, islandske banke, Anglo Irish Bank), pri katerih se je izkazalo, da so imele resne pomanjkljivosti v svojih ureditvah. Glede na to, da ne obstaja mehanizem, ki bi omogočil manj boleče propade bank, državam članicam EU ni preostalo drugega, kot da sanirajo svoje bančne sektorje. Državna pomoč, namenjena bankam, je znašala 13 % BDP. Komisija je na to temo in njeno prihodnost objavila že dve sporočili (glej IP/09/1549 in IP/10/610).

Glej tudi MEMO/10/560.

Več informacij je na voljo na:

http://ec.europa.eu/internal_market/bank/crisis_management/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site