Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Gospodarsko upravljanje EU: Komisija pripravila obsežen sveženj zakonodajnih ukrepov

Commission Européenne - IP/10/1199   29/09/2010

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/1199

Bruselj, 29. septembra 2010

Gospodarsko upravljanje EU: Komisija pripravila obsežen sveženj zakonodajnih ukrepov

Evropska komisija je danes sprejela zakonodajni sveženj, ki prinaša najobsežnejšo okrepitev gospodarskega upravljanja v EU in na evrskem območju od začetka Ekonomske in monetarne unije (EMU). Glede na pomanjkljivosti sedanje zakonodaje je treba poskrbeti za širši in okrepljen nadzor fiskalnih politik, pa tudi makroekonomskih politik in strukturnih reform. Za države članice, ki ne bodo upoštevale predpisov, so predvideni novi mehanizmi za uveljavljanje predpisov. „Evropski semester“, o katerem je bil pred kratkim dosežen dogovor, bo vse pregledane in nove postopke nadzora povezal v celovit in učinkovit okvir gospodarske politike.

Danes predloženi predlogi so konkreten prenos nedavnih sporočil Komisije v zvezi z gospodarskim upravljanjem z dne 12. maja in 30. junija (glej IP/10/561 in IP/10/859) v zakonodajne predloge. Po izčrpnih pripravah in posvetovanjih s široko paleto zainteresiranih strani, vključno s projektno skupino za gospodarsko upravljanje, na čelu katere je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ti predlogi politik pričajo o tem, da ima Komisija močno voljo do vestne izpeljave potrebnih reform.

Vse te reforme so skladne z Lizbonsko pogodbo in morajo Evropski uniji ter evrskemu območju zagotoviti učinkovitejše usklajevanje gospodarske politike. To bi moralo EU in evrskemu območju omogočiti potrebne kapacitete in sposobnost vodenja zdravih gospodarskih politik, kar bi prispevalo k bolj trajnostni rasti in nastanku novih delovnih mest, kot je v skladu s strategijo Evropa 2020.

Zakonodajni sveženj zajema šest zakonodajnih aktov: štirje predlogi se nanašajo na fiskalne zadeve, vključno z obširno reformo Pakta za stabilnost in rast, medtem ko je namen dveh novih uredb zaznavanje in učinkovito reševanje makroekonomskih neravnovesij znotraj EU in evrskega območja.

Za države članice evrskega območja te spremembe pomenijo strožji mehanizem uveljavljanja predpisov in omejitev diskrecije pri uporabi sankcij. To z drugimi besedami pomeni, da se bo Pakt za stabilnost in rast zdaj „bolj držal pravil“ in da bodo sankcije poslej logična posledica, ki jo lahko pričakujejo države, ki ne bodo izpolnjevale svojih zavez.

1) Uredba o spremembi pravne podlage preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast (Uredba št. 1466/97)

Namen preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast je zagotoviti, da države članice EU vodijo preudarne fiskalne politike v ugodnih obdobjih, da bi si s tem priskrbele potrebno rezervo za gospodarsko slabša obdobja. Da bi se prenehalo nekdanje počivanje na lovorikah v gospodarsko ugodnih obdobjih, bo spremljanje javnih financ osnovano na novem konceptu preudarnega oblikovanja fiskalnih politik, ki bo zagotavljalo približevanje k srednjeročnim ciljem. V primeru znatnega oddaljevanja od preudarne fiskalne politike, lahko Komisija zadevni državi članici evrskega območja izda opozorilo.

2) Uredba o spremembi pravne podlage korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast (Uredba št. 1467/97)

Korektivni del Pakta za stabilnost in rast je namenjen izogibanju večjim napakam v proračunskih politikah. Uredba je spremenjena tako, da se podrobneje spremlja razvoj dolga in se mu pri odločitvah glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem pripisuje enako pomembnost kot razvoju primanjkljaja. Države članice, katerih dolg presega 60 % BDP, morajo sprejemati ukrepe za njegovo zmanjšanje, in sicer z zadovoljivim tempom, ki je opredeljen kot zmanjšanje razlike s pragom 60 % za 1/20 v obdobju zadnjih treh let.

3) Uredba o učinkovitem uveljavljanju proračunskega nadzora na evrskem območju

Spremembe v preventivnem in korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast so podkrepljene z nizom postopnih finančnih sankcij za države članice evrskega območja. Kar se tiče preventivnega dela, bi znatno oddaljevanje od preudarnega oblikovanja fiskalne politike imelo za posledico obrestni depozit. V korektivnem delu pa bi čezmerni primanjkljaj države članice s seboj prinesel posledice v obliki brezobrestnega depozita v višini 0,2 % BDP. To bi se v primeru neupoštevanja priporočila za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja spremenilo v globo.

Da bi zagotovili uspešno izvrševanje, je pri izvajanju teh sankcij predviden „mehanizem obratnega glasovanja“: to pomeni, da se bo predlog Komisije za sankcijo upošteval, kot da je sprejet, razen če ga Svet zavrne s kvalificirano večino. Obresti, pobrane od depozitov in glob, bodo razdeljene med države članice evrskega območja, ki nimajo čezmernega primanjkljaja niti čezmernih neravnovesij.

Spremembe so zasnovane tako, da bodo olajšale poznejši prehod na sistem izvrševanja, povezan s proračunom EU, kot je predviden v sporočilu Komisije z dne 30. junija.

4) Nova direktiva o zahtevah v zvezi s proračunskim okvirom držav članic

Glede na to, da je oblikovanje fiskalnih politik decentralizirano, je izredno pomembno, da se cilji Pakta za stabilnost in rast odražajo v nacionalnih proračunskih okvirih, tj. nizih elementov, ki predstavljajo osnovo nacionalnega fiskalnega upravljanja (računovodski sistemi, statistika, prakse napovedi, fiskalni predpisi, proračunski postopki in fiskalni odnosi z drugimi subjekti, kot so lokalni ali regionalni organi). Direktiva določa minimalne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati.

5) Nova uredba o preprečevanju in zmanjševanju makroekonomskih neravnovesij

Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem je nov element okvira EU za gospodarski nadzor. Zajema redno ocenjevanje tveganj za neravnovesja, osnovano na seznamu gospodarskih indikatorjev. Na osnovi tega lahko Komisija v državah članicah, v katerih je bilo ugotovljeno tveganje, izvede izčrpne preglede, da bi opredelila težave, ki so tveganju botrovale. Za države članice z resnimi neravnovesji ali ravnovesji, ki ogrožajo delovanje EMU, lahko Svet sprejme priporočila in začne „postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem“.

Država članica, za katero bi bil uveden omenjeni postopek, bi morala predstaviti načrt korektivnih ukrepov, ki bi ga Svet temeljito pregledal in nato določil roke za korektivne ukrepe. Ponavljajoči se neuspeh države članice evrskega območja pri sprejemanju korektivnih ukrepov bo za to državo pomenil sankcije (glej naslednjo točko).

6) Uredba o izvršilnih ukrepih pri zmanjševanju čezmernega makroekonomskega neravnovesja na evrskem območju

Če se večkrat zaporedoma zgodi, da država članica ne upošteva priporočil Sveta v zvezi z zmanjševanjem čezmernega neravnovesja, bo morala, podobno kot na fiskalnem področju, plačati letno globo v višini 0,1 % svojega BDP. Globo lahko prepreči le izglasovanje s kvalificirano večino (glej „obratno glasovanje“ zgoraj), pri čemer glasujejo le države članice evrskega območja.

Nadaljnja pot

Te predloge bodo pregledali Svet, Evropski parlament in Ekonomsko-socialni odbor. Komisija vse strani poziva k prizadevanju za čimprejšnje sprejetje teh predlogov.

Glej:

MEMO/10/454 in MEMO/10/455

ter:

http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/eu_economic_situation/2010-09-eu_economic_governance_proposals_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site