Navigation path

Left navigation

Additional tools

Raziskave o GSO: poročilo o konkretnih ukrepih za preprečevanje mešanja gensko spremenjene in navadne koruze

European Commission - IP/10/1181   27/09/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/10/1181

Bruselj, 27. septembra 2010

Raziskave o GSO: poročilo o konkretnih ukrepih za preprečevanje mešanja gensko spremenjene in navadne koruze

V poročilu, ki ga je danes na zasedanju Sveta za kmetijstvo predstavil komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli, je bilo ugotovljeno, da lahko posebni ukrepi za skladiščenje in izolacijo razdalj omejijo ali preprečijo mešanje genetsko spremenjene z navadno ali ekološko koruzo. Dokument o najboljši praksi, ki ga pripravlja Evropski urad za soobstoj (EcoB), objavlja pa Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, navaja, da sta primerno skladiščenje zrn in njihova prostorska izolacija najboljša načina za omejitev ali preprečitev mešanja. V nekaterih državah članicah s posebnimi podnebnimi pogoji je možno uporabiti tudi alternativne prakse, ki temeljijo na časovni izolaciji (izmenjava obdobij cvetenja na gensko spremenjenih in gensko nespremenjenih poljih).

Ob današnji predstavitvi poročila na zasedanju Sveta za kmetijstvo je komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli povedal: „Predlagane prakse v tem pomembnem dokumentu so v skladu z novim pristopom Komisije k soobstoju in pridelavi GSO, ki je bil sprejet julija. Ker so prakse v skladu z duhom in cilji predloga, državam članicam omogočajo večjo fleksibilnost pri organiziranju soobstoja gensko spremenjenih, navadnih in bioloških pridelkov. Ta dokument podrobno opisuje tudi sklop nezavezujočih praks, ki naj bi državam članicam pomagale razviti in izboljšati njihove nacionalne ali regionalne pristope k soobstoju.“

Najboljša praksa

Dokument o najboljši praksi zajema pridelavo gensko spremenjene koruze vse do prve prodajne točke in zajema tri vrste proizvodnje: koruzno zrnje, cele rastline in sladko koruzo. Evropski urad za soobstoj (EcoB) je analiziral morebitne vire mešanja in sporazumno sprejel skop najboljših kmetijskih praks, ki bodo zagotovile soobstoj in hkrati ohranile gospodarsko in agronomsko učinkovitost kmetije.

Med praksami, ki jih predlaga EcoB, so na primer tudi razdalje za izolacijo med 15 in 50 cm, da se prepreči navzkrižna oprašitev med gensko spremenjeno in gensko nespremenjeno koruzo ter omeji vsebnost GSO v navadnih živilih in krmi na manj kot 0,9 % (dovoljeni prag za označevanje). Za mešanice z nižjimi stopnjami (npr. 0,1 %, ki je običajno dovoljena meja določljivosti) pa se predlagajo večje razdalje (od 100 do 500 m).

Evropski urad za soobstoj

Svet je leta 2006 pozval Komisijo, naj še naprej razvija področje soobstoja, da se določijo najboljše prakse za ukrepe tehničnega ločevanja in razvijejo smernice za zagotavljanje soobstoja posameznih pridelkov. Komisija je EcoB ustanovila leta 2008.

Urad sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo zainteresirane države članice (trenutno sodeluje 20 držav članic), in znanstveni sekretariat, ki ga zagotavlja Inštitut za prospektivne in tehnološke študije Skupnega raziskovalnega središča (IPTS).

Dokument o najboljši praksi je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, končni rezultat pa državam članicam omogoča potrebno fleksibilnost za prilagoditev ukrepov svojim posebnim regionalnim in lokalnim razmeram.

Dejstva in podatki

Leta 2009 so se gensko spremenjeni pridelki pridelovali na 134 milijonih hektarih. Glavne države pridelovalke so ZDA (48 % svetovnih površin GSO), Brazilija (16 %) in Argentina (16 %). Štirje glavni gensko spremenjeni pridelki, ki so odporni ali na žuželke ali herbicide, so: soja (77 % svetovnih površin soje), bombaž (49 % svetovnih površin bombaža), koruza (26 % svetovnih površin koruze) in oljna ogrščica (21 % svetovnih površin oljne ogrščice).

V EU so bile za pridelavo odobrene le tri vrste gensko spremenjenih pridelkov:

  • dve vrsti gensko spremenjene koruze, od katerih se v EU prideluje le koruza Bt MON810, odporna na žuželke,

  • ena vrsta gensko spremenjenega krompirja (gensko spremenjeni škrobni krompir, odobren marca 2010).

Ozadje

Komisija je 13. julija sprejela obsežen predlog, ki državam članicam omogoča, da dovolijo, omejijo ali prepovejo pridelavo GSO na svojem ozemlju, hkrati pa ne posegajo v znanstveno utemeljen sistem odobritve EU za GSO. Sprejeti paket sestavljata novo priporočilo o soobstoju gensko spremenjenih pridelkov z običajnimi in/ali biološkimi pridelki ter osnutek uredbe, ki v zakonodajo o GSO uvaja manjšo spremembo.

Namen predloga za revizijo Direktive 2001/18/ES je zagotoviti pravno varnost za države članice, kadar se odločajo o pridelavi GSO zaradi razlogov, ki ne temeljijo na znanosti. Predlog bo sprejet v postopku soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta.

Dokument o najboljši praksi je na voljo na:

http://ecob.jrc.ec.europa.eu/documents.html.

Dodatne informacije:

http://ec.europa.eu/food/food/biotechnology/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website