Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/10/1141

Bruselj, 17. septembra 2010

Komisija sprejela spremenjeni predlog programa za prehrano najbolj ogroženih oseb v Evropski uniji

Evropska komisija je danes sprejela spremenjeni predlog za izboljšanje sedanjega programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji. Ta temelji na predlogu iz leta 2008, ki je programu trajno omogočil nakupe na trgu kot dodatek razpoložljivim intervencijskim zalogam. Države članice naj bi se odločale, katera živila se bodo razdelila, načrti za razdeljevanje hrane pa bodo pripravljeni za triletna obdobja. Hrana bi se še naprej razdeljevala v sodelovanju z dobrodelnimi ustanovami in lokalnimi socialnimi službami. Vsako leto je v programu udeleženih več kot 13 milijonov evropskih državljanov. Spremenjeni predlog zagotavlja stabilne in ugodnejše ravni nacionalnega sofinanciranja ter določa letno omejitev za prispevek EU, in sicer največ 500 milijonov EUR. Uvaja nekaj drugih prilagoditev izvirnega predloga iz leta 2008 in ga usklajuje z lizbonsko pogodbo. Čeprav je Evropski parlament podpiral predlog iz leta 2008, ga Svet ni sprejel.

Program, namenjen najbolj ogroženim, predstavlja konkretno pomoč nekaterim najbolj prikrajšanim posameznikom naše družbe. Ob upoštevanju dejstva, da ima več milijonov Evropejcev težave z dostopom do hrane, je ta predlog del prizadevanj v zvezi z našim ciljem v okviru SKP, ki tesno povezuje potrošnike in proizvodnjo, je povedal Dacian Cioloș, komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ne smemo pozabiti, da je namen SKP delovati v korist vsem delom družbe, ne le kmetom.

Program, ki je bil uveden leta 1987, je pomoči potrebnim prvotno namenjal odvečne zaloge kmetijskih proizvodov (intervencijske zaloge). Sredi 90-ih let je bil program spremenjen in je omogočil, da se intervencijske zaloge v določenih okoliščinah dopolnijo z nakupom na trgu.

Z uvedbo sofinanciranja se bo izboljšalo načrtovanje in upravljanje sredstev in omogočilo, da bodo države članice prevzele večjo odgovornost za program. Za lažjo udeležbo držav članic spremenjeni predlog določa ugodnejše deleže nacionalnega sofinanciranja (25 % in 10 % za kohezijske države članice, 50 % in 25 % po uvajalnem obdobju iz prejšnjega predloga). Za nadaljnje povečanje učinkovitosti in zagotovitev neprekinjenosti bi pripravili triletni načrt programa za razdeljevanje.

Proizvodi ne bi bili več omejeni na tiste, na katere se nanaša intervencija. Sadje, zelenjava in jedilno olje bodo na primer prvič zajeti v programu. Hrano bi izbirali nacionalni organi na podlagi prehranskih kriterijev in jo razdeljevali v sodelovanju s partnerji civilne družbe, kot to poteka že zdaj.

Hrana bi se dobavljala iz intervencijskih zalog ali s trga, pri čemer bi imele prednost intervencijske zaloge, če bodo te na voljo. Kot je predlagal Evropski parlament, spremenjeni predlog dopušča možnost, da države članice dajo prednost živilskim proizvodom s poreklom iz EU. Razdeljevanje mora biti brezplačno ali po ceni, ki ne bo višja od upravičenih stroškov, ki jih ima določena organizacija pri razdeljevanju hrane.

Države članice se lahko same odločijo, ali bodo sodelovale v programu ali ne. Trenutno sodeluje 19 držav članic. Pomoč se navadno zagotavlja zelo različnim ljudem, ki živijo v revščini, vključno z družinami v težavah, starejšim ljudem z nezadostnimi sredstvi, brezdomcem, invalidom, ogroženim otrokom, slabo plačanim delavcem, delavcem migrantom in prosilcem za azil.

Države članice, ki želijo sodelovati v programu, bi za razdeljevanje hrane izbrale primerne organizacije, ponavadi dobrodelne organizacije ali lokalne socialne službe. V nasprotju s preteklostjo, ko je načrtovanje potekalo na letni osnovi, bi svoje potrebe opredelile za triletno obdobje in v skladu s tem svoj zahtevek vložile neposredno pri Komisiji. Komisija bi potem vsako leto za to namenila proračunska sredstva, da bi se lahko upoštevale prilagoditve, če bi se stanje v programskem obdobju spremenilo.

Čeprav je življenjski standard v EU v povprečju največji na svetu, nekateri ljudje nimajo dovolj sredstev za ustrezno prehrano. Po oceni je 43 milijonov ljudi v EU na robu preživetja, kar pomeni, da si vsak drugi dan ne morejo privoščiti piščančjega ali drugega mesa ali rib.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site