IP/09/92

V Bruslju, 22. januarja 2009

Privlačnejši evropski raziskovalni prostor, a zastoj intenzivnosti raziskav in razvoja v EU: ni časa za počitek!

Danes objavljeno poročilo o ključnih podatkih s področja znanosti, tehnologije in konkurenčnosti za leto 2008 prvič vsebuje pregled napredka od leta 2000 do leta 2006 tako pri naložbah EU v raziskave in razvoj kot pri uveljavljanju evropskega raziskovalnega prostora. Poročilo kaže, da število evropskih raziskovalcev narašča in da postaja EU privlačnejša za tuje raziskovalce ter za zasebne naložbe v raziskave in razvoj iz ZDA. Vendar zastoj intenzivnosti raziskav in razvoja v EU-27 (izdatki za raziskave in razvoj kot delež BDP) na ravni 1,84 % ogroža ambicije EU, da bi postala svetovno konkurenčna družba znanja. Čeprav mnoge države članice krepijo naložbe v razvoj in izboljšujejo učinkovitost svojih raziskovalnih sistemov, je EU še vedno daleč od lizbonskega cilja, da bi se v raziskave in razvoj vlagal 3-odstotni delež BDP. Uspešnost EU ovirata še vedno nizka stopnja poslovnih naložb v raziskave in razvoj v povezavi s strukturo industrije v EU, kjer je visokotehnološki sektor manjši kot v ZDA. Istočasno objavljeni sistem inovacijskih kazalnikov za 2008 vsebuje natančne rezultate uspešnosti EU na področju inovacij. Obe poročili kažeta, da mora EU spremeniti strukturo svoje industrije, bolj spodbujati inovacije ter zagotoviti večjo in boljšo uporabo raziskav in razvoja.

Janez Potočnik, evropski komisar za znanosti in raziskave, ter podpredsednik Günter Verheugen, odgovoren za podjetništvo in industrijo, sta tako komentirala poročili: „Krizni časi niso pravi trenutek za počitek pri naložbah v raziskave in inovacijah. Te so ključnega pomena, če želi Evropa iz gospodarske krize izstopiti močnejša ter če se želi spoprijeti z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in globalizacija. EU ima mnoge prednosti, predvsem vse privlačnejši evropski raziskovalni prostor in uspešnost inovacij, ki se stalno izboljšuje. Vendar je treba postoriti še marsikaj, zlasti glede relativno premajhnega vlaganja podjetij. S pobudami Komisije za izboljšanje učinkovitosti na področju raziskav v EU, spodbujanje inovativnosti in razvoj visokotehnoloških trgov stopa EU na pravo pot.“

Glavne ugotovitve poročila o znanosti, tehnologiji in konkurenčnosti za leto 2008 so naslednje:

1. Raziskave so ključni dejavnik konkurenčnosti v globaliziranem svetu.

Na področju znanosti in tehnologije so se pojavili pomembni novi udeleženci, zlasti iz Azije. Znanje je vedno enakomerneje porazdeljeno, tako da delež EU zdaj znaša manj kot 25 %. Evropski raziskovalni prostor mora postati bolj privlačen, odprt in konkurenčen na svetovni ravni.

2. Skupna intenzivnost raziskav in razvoja v EU je zastala, vendar se za tem podatkom skrivajo razlike na nacionalnih ravneh.

Vse države članice EU so med letoma 2000 in 2006 povečale izdatke za raziskave in razvoj, kar kaže njihovo zavezanost lizbonski strategiji. Vendar je bila v istem obdobju enaka tudi stopnja rasti BDP, kar pomeni, da je intenzivnost raziskav in razvoja od leta 2005 ostala na ravni približno 1,84 %^[1]. Med letoma 2000 in 2006 je 17 držav članic, med katerimi so predvsem tiste, ki ostale še dohitevajo, okrepilo intenzivnost raziskav in razvoja, medtem ko se je v desetih državah, ki imajo 47-odstotni delež BDP v EU, intenzivnost raziskav in razvoja zmanjšala. Intenzivnost raziskav in razvoja se je na Japonskem zvišala s 3,04 % na 3,39 %, v Koreji z 2,39 % na 3,23 %, hitro pa ju dohiteva tudi Kitajska z zvišanjem z 0,90 % na 1,42 %.

3. Intenzivnost naložb v zasebnem sektorju je še vedno prenizka.

Glavni razlog za razkorak med intenzivnostjo raziskav in razvoja v EU in njenih tekmicah je razlika v financiranju raziskav in razvoja v podjetniškem sektorju, ki je v EU od leta 2000 do leta 2005 upadlo, medtem ko se je v ZDA, na Japonskem in na Kitajskem znatno povečalo. Razlog za to je predvsem manjši obseg raziskovalno intenzivne visokotehnološke industrije v EU. Za vzpostavitev industrije, podprte z znanjem, so potrebne strukturne spremembe v smeri višje intenzivnosti raziskav in razvoja znotraj sektorjev ter večjega deleža visokotehnoloških sektorjev v gospodarstvu EU. To zahteva okvirne pogoje, ki podpirajo razvoj hitro rastočih visokotehnoloških MSP, razvijanje inovacijam prijaznih evropskih trgov in cenejši dostop do patentiranja na ravni celotne EU.

4. Odličnost v raziskavah: rastoče število raziskovalcev, a še vedno nižja sposobnost izkoriščanja znanja kot pri tekmecih.

Število raziskovalcev je od leta 2000 v EU raslo dvakrat hitreje kot v ZDA in na Japonskem, čeprav je delež raziskovalcev v delovni sili še vedno nižji. Kar zadeva vplive raziskav, je EU še vedno največja proizvajalka znanstvenega znanja na svetu (merjeno po številu publikacij), vendar prispeva manj najvplivnejših publikacij kot ZDA.

5. Večja privlačnost za tuje naložbe in strokovnjake s področja znanosti in tehnologije.

EU privlači vedno večji delež zasebnih naložb v raziskave in razvoj iz ZDA, čeprav je Azija postala novo območje raziskav in razvoja. Leta 2005 so povezana podjetja iz ZDA 62,5 % svojih naložb v raziskave in razvoj opravila v EU in le 3,3 % na Kitajskem. Privlačna je tudi za vedno več strokovnjakov s področja znanosti in tehnologije iz tretjih držav.

Dodatne informacije:

Celotno poročilo o ključnih podatkih s področja znanosti, tehnologije in konkurenčnosti za leto 2008:

http://ec.europa.eu/research/era/

Celotno poročilo o inovacijskih kazalnikih za leto 2008:

http://www.proinno-europe.eu/metrics

Glej tudi MEMO/09/19 + IP/09/112 + MEMO/09/18

^[1] Začasni podatki za leto 2007: 1,83 %