Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija pripravila smernice za območje svobode, varnosti in pravice v naslednjih petih letih

European Commission - IP/09/894   10/06/2009

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT SK BG

IP/09/894

Bruselj, 10. junija 2009

Evropska komisija pripravila smernice za območje svobode, varnosti in pravice v naslednjih petih letih

Evropska komisija je danes sprejela dve sporočili, v katerih analizira ukrepe Unije na področju pravosodja in notranj ih zadev v zadnjih letih ter opredeljuje svoje prihodnje prednostne naloge. Državljani morajo biti v središču prihodnjega Stockholmskega programa , ki ga bo do konca leta sprejel Evropski svet in ki bo določal ukrepe Unije na področju državljanstva, pravice, varnosti, azila in priseljevanja za naslednjih pet let.

„V prihodnje morajo biti ukrepi Unije usmerjeni predvsem v to, kako državljanom približati prednosti, ki jim jih prinaša območje svobode, varnosti in pravice,“ je poudaril predsednik Komisije Jos é Manuel Barroso. „Radi bi spodbujali pravice državljanov, poenostavili njihovo vsakdanje življenje in jih zaščitili. Da bi to dosegli, so potrebni učinkoviti in odgovorni evropski ukrepi na teh področjih. Zato menim, da je politika priseljevanja zelo pomembna. To je vizija, ki bi jo Komisija rada predložila v razpravo Svetu in Evropskemu parlamentu, da bi Evropski svet decembra 2009 sprejel novi Stockholmski program."

Podpredsednik Jacques Barrot, zadolžen za področje pravosodja, svobode in varnosti, je de jal: „Svoboda, varnost in pravica so ključne vrednote, ki so poglavitnega pomena v modelu evropske družbe. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek pri vzpostavljanju območja svobode, varnosti in pravice. Zdaj mora biti prednostna naloga v tem, da se državljane postavi v središče projekta, da se dokaže dodana vrednost Evropske unije na področjih, ki zadevajo vsakdanje življenje ljudi."

Evropska unija si zadnjih deset let prizadeva izgraditi območje svobode, varnosti in pravice. Program iz Tampereja 1 in Haaški program 2 sta zagotovila potrebno politično spodbudo in omogočila precejšen napredek.

Komisija je pri prednostnih nalogah, ki jih je izpostavila, upoštevala najnovejši razvoj območja svobode, varnosti in pravice. V sporočilu o oceni Haaškega programa je podrobno analiziran doseženi napredek, pa tudi znanje, pridobljeno v zadnjih petih letih. Zaradi pridobljenih izkušenj se bomo lažje soočili s pomembnimi izzivi, ki čakajo Unijo.

Primeri izzivov, ki nas čakajo:

Državljani hočejo živeti v uspešni in miroljubni Evropski uniji, v kateri se spoštujejo njihove pravice in ščiti njihova varnost. Hočejo imeti možnost, da prosto potujejo ter se začasno ali stalno nastanijo v drugi evropski članici in tam študirajo, delajo, ustvarijo družino, odprejo podjetje ali se upokojijo. Imeti hočejo enostaven dostop do sodišč, možnost, da sodne odločbe, izdane v eni državi članici, izvajajo v drugi državi, ter zaščito pred vrsto groženj (organiziran kriminal, terorizem). Da bi to dosegli, je potrebno boljše in učinkovitejše sodelovanje med policijskimi organi in pravnimi sistemi držav članic.

Unija se mora zavzeti ter državljanom in podjetjem pomagati, da se bodo kratkoročno lažje soočali z gospodarsko krizo, dolgoročno pa z izzivi globalizirane družbe in staranja evropskega prebivalstva. Vzpostaviti mora prožno politiko priseljevanja, ki ji bo omogočila, da izpolni svoje potrebe na področju zaposlovanja in izkoristi priložnosti, ki jih pomeni tuja delovna sila. Prav tako mora biti zvesta svoji humanitarni tradiciji in velikodušno nuditi zaščito tistim, ki jo potrebujejo.

Katere so prednostne naloge politike?

Novi program bo osredotočen na štiri glavne prednostne naloge, na podlagi katerih bodo opredeljeni konkretni predlogi, kako državljanom približati prednosti, ki jim jih prinaša evropsko območje svobode, varnosti in pravice:

  • Spodbujanje pravic državljanov – Evropa pravic: območje svobode, varnosti in pravice mora biti predvsem enotno območje varovanja temeljnih pravic, v katerem je najpomembnejša vrednota spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva, pa tudi drugih pravic, ki so določene v Listini o temeljnih pravicah. Treba je predvsem zaščititi zasebnost državljanov zunaj nacionalnih mej, zlasti osebne podatke; upoštevati je treba posebne potrebe ranljivih oseb ter zagotoviti celovito spoštovanje pravic, ki se navezujejo na državljanstvo, kot sta volilna pravica in pravica do konzularne zaščite.

  • Poenostavitev življenja državljanov – Evropa pravice: evropsko območje pravice je treba poglobiti. Predvsem je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo ljudem omogočali lažji dostop do sodišč, da bodo lahko svoje pravice uveljavljali povsod v Uniji. Na področju pogodbenega in komercialnega prava bodo gospodarskim subjektom tako zagotovljena potrebna sredstva, da bodo lahko v polni meri izkoristili možnosti notranjega trga. Izboljšati je treba tudi sodelovanje med pravosodnimi strokovnjaki in nameniti več sredstev za odstranjevanje ovir pri priznavanju pravnih aktov v drugih državah članicah.

  • Zaščita državljanov – Evropa, ki varuje: treba je pripraviti strategijo na področju notranje varnosti, da se varnost v Uniji še izboljša ter da se zaščitita življenje in integriteta evropskih državljanov. Za to strategijo ukrepov bo treba okrepiti sodelovanje na policijskem področju in področju kazenskega pravosodja, vstop na evropsko ozemlje pa mora biti varnejši. Predvsem v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu so potrebni odločnejši in bolj usklajeni ukrepi.

  • Spodbujanje bolj vključujoče družbe za državljana – Evropa solidarnosti: v prihodnjih letih bosta pomembno prednostno nalogo predstavljala konsolidacija in dejansko izvajanje politike priseljevanja in azila, ki bosta zagotavljala solidarnost med državami članicami in partnerstvo s tretjimi državami. Zakonitim priseljencem mora zagotoviti jasen in skupen status. Priseljevanje mora bolj ustrezati potrebam evropskega trga dela, razviti pa je treba tudi usmerjeni politiki integracije in izobraževanja. Izvajanje instrumentov, ki so na voljo za boj proti nelegalnemu preseljevanju, je treba izboljšati. Unija si mora prizadevati tudi za skupni azilni sistem in na tem področju vzpostaviti delitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami.

Nekaj primerov predlogov (deset konkretnih novosti):

  • vzpostavitev celovitega in močnejšega sistema varovanja podatkov v Uniji,

  • popolna odprava vmesnih postopkov (exequatur) za izvajanje sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah,

  • vzpostavitev programa izmenjave policistov ter okrepitev programa, ki že obstaja za pravosodne poklice („Erasmus“ za policiste in pravosodne poklice),

  • okrepitev postopkovnih jamstev v kazenskih postopkih,

  • razvoj strategije notranje varnosti za Unijo,

  • vzpostavitev arhitekture informacijskih sistemov, ki bo omogočila boljšo izmenjavo informacij med evropskimi policijskimi službami,

  • izboljšanje ocenjevanja pravosodnih politik in podpora prizadevanj držav članic za izboljšanje kakovosti njihovih pravnih sistemov,

  • razvoj prožne politike priseljevanja v skladu s potrebami trga dela, ki bo spodbujala integracijo priseljencev in preprečevala nelegalno priseljevanje,

  • povečanje solidarnosti med državami članicami za sprejem beguncev in prosilcev za azil,

  • povečanje raziskav na področju varnostnih metod.

Za konec je podpredsednik Barrot poudaril nekaj pomembnih sporočil, ki so jedro tega sporočila: „spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva predstavlja najpomembnejšo vrednoto območja svobode, varnosti in pravice. V njegovem središču in v središču prihodnjega razvoja morajo biti ljudje. Poleg tega mora biti pomemben del prihodnjega programa tudi solidarnost. Solidarnost med ljudmi, zlasti najbolj ranljivimi, solidarnost med državami članicami, da se poišče skupne odgovore na skupne izzive, kot sta terorizem ali organizirani kriminal, da se zagotovi skupne koristi, ki jih ima lahko zakonito priseljevanje, prilagojeno trgu dela, solidarnost, da se zagotovi skupen odgovor na potrebe po zaščiti tistih, ki iščejo azil na naših mejah".

Če želite izvedeti več o dejavnostih podpredsednika Barrota, lahko obiščete njegovo spletno stran:

http://www.ec.europa.eu/commission_barroso/barrot/index_fr.htm

1 :

Program iz Tampereja: Uniji svobode, varnosti in pravičnosti naproti, sklepi predsedstva, Evropski svet v Tampereju, 15. in 16. oktober 1999.

2 :

Haaški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (UL C 53, 3.3.2005, str. 1) ter Akcijski načrt Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (UL C 198, 12.8.2005, str. 1).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website