Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/09/625

Bruselj, 23. aprila 2009

EU krepi vezi s sosedami in ohranja podporo njihovim reformam

Evropska komisija je v svojem letnem poročilu o napredku proučila konkretne dosežke reform, ki so jih države znotraj evropske sosedske politike (ESP) izvedle v letu 2008, in opozorila na področja, v katera morajo vložiti še več truda. V današnjem strateškem dokumentu o uresničevanju ESP Komisija poroča o napredku v 12 državah ESP. Prav tako poudarja učinek finančne krize v teh državah in predlaga več načinov, na katere bi lahko EU pripomogla k njihovemu gospodarskemu okrevanju. Čeprav so leto 2008 zaznamovale zahtevne politične in gospodarske razmere ter je bila zanj značilna splošna upočasnitev reform, zlasti na področju upravljanja države, so bile partnerice zelo uspešne na glavnih področjih sodelovanja, kot so vzdrževanje tesnejših političnih vezi, povečanje obsega trgovine, intenzivnejše sodelovanje na področju raziskav in inovacij, večja mobilnost mladih itd. Za okrepitev medsebojnih vezi sta poskrbela tudi dva nova regionalna okvira sodelovanja, ki dopolnjujeta razvejene dvostranske odnose. To sta Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo. Strateški dokument dopolnjujejo posamezna poročila vseh držav, ki imajo oblikovan akcijski načrt ESP[1], ter področno poročilo.

„V letu 2008 se je jasno pokazal strateški pomen evropske sosedske politike. Gospodarska in finančna kriza, siloviti spopadi v naši soseski ter politična nestabilnost skupaj vplivajo na varnost in blaginjo državljanov EU. Zato je ključnega pomena, da EU našim sosedam zagotavlja konkretno, usmerjeno in verodostojno podporo, da se nam bosta varnost in blaginja obrestovali,“ je dejala Benita Ferrero-Waldner, komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko.

Kljub splošno zahtevnim razmeram (svetovna gospodarska in finančna kriza, konflikt med Rusijo in Gruzijo avgusta 2008, poseg Izraela v Gazi decembra 2008 in januarja 2009) so se odnosi EU z njenimi sosedami v letu 2008 še okrepili. Partnerice Evrope so dosegle napredek z gospodarskimi reformami, z modernizacijo pa svojim družbam zagotovile boljše priložnosti.

Benita Ferrero-Waldner je še dodala: „Evropska sosedska politika je bila v letu 2008 tudi v zahtevnih mednarodnih razmerah uspešna. Dodatno sta jo okrepili dve novi pobudi, namreč Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo. Naše partnerice so na poglavitnih področjih, kot so trgovina, davčna ureditev in boljše poslovno okolje, znatno napredovale, vendar pa morajo vložiti še veliko truda, zlasti na področjih političnih reform, dobrega upravljanja države in človekovih pravic. ESP bo zato ostala orodje EU za spodbujanje reform v svoji neposredni soseski.

Okrepitev političnega sodelovanja

  • Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina so se na povabilo uskladile z veliko večino deklaracij skupne zunanje in varnostne politike, tako lahko zdaj na mednarodnem prizorišču nastopajo enotno z EU.
  • Evropska komisija je sopredsedovala konferenci donatorjev za Palestince (v letu 2008 so se zavezali zagotoviti 440 milijonov EUR) in podpira politično stabilizacijo in narodno spravo (reformo volitev) v Libanonu.
  • EU je imela pri sklenitvi premirja v Gruziji med oboroženim spopadom z Rusijo temeljno vlogo, podprla je njeno ozemeljsko celovitost, na območje je hitro poslala svoje opazovalce, zagotovila takojšnjo humanitarno pomoč notranje razseljenim osebam in podprla ženevske pogovore za razrešitev konflikta. Evropska komisija je sopredsedovala konferenci donatorjev za Gruzijo in se zavezala, da bo v obdobju 2008–2010 zagotovila do 500 milijonov EUR.

Spodbuda gospodarskemu povezovanju in trgovinskim izmenjavam

  • Ukrajina se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji ter z EU začela pogajanja o podrobnem in celovitem sporazumu o prosti trgovini pod okriljem novega pridružitvenega sporazuma (prvi tovrstni sporazum z vzhodnimi sosedami).
  • Zaključile so se študije o možnostih prihodnjih podrobnih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo.
  • Zaključila so se pogajanja o kmetijskih in ribiških proizvodih z Egiptom, Izraelom, tovrstna pogajanja z Marokom in Tunizijo pa še potekajo. Začela so se tudi pogajanja z Egiptom, Marokom in Tunizijo o liberalizaciji storitev ter o pravici do ustanavljanja.
  • EU je glavna trgovinska partnerica držav ESP. V letu 2008 je obseg izvoza v EU iz Egipta, Jordanije, Libanona in Ukrajine zaznamoval dvomestni porast.

Poenostavitev vizumskih postopkov in boj proti nezakonitemu preseljevanju

  • Sporazumi z Ukrajino in Moldavijo o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu so začeli veljati 1. januarja 2008.
  • Oktobra 2008 se je začel dialog z Ukrajino o vizumski ureditvi, da bi se dolgoročno vzpostavil režim brez vizumov. Dialog z Gruzijo je bil okrepljen z namenom sklenitve sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu ter, da bi se vzpostavilo partnerstvo za mobilnost, ki bi olajšalo zakonito preseljevanje in omogočilo boj proti nezakonitemu preseljevanju. Takšno partnerstvo za mobilnost se je sredi leta 2008 začelo z Moldavijo.
  • Utrjena sta bila politični dialog in varnostno sodelovanje z Marokom na področju boja proti nezakonitemu preseljevanju.
  • Tunizija je posodobila svojo opremo in infrastrukturo, da bi okrepila mejne kontrole, ter sprejela nove biometrične potne liste, kljub temu pa se je obseg nezakonitega preseljevanja iz Tunizije v letu 2008 precej povečal.

Sodelovanje na področju pravosodja

  • Z ustanovitvijo palestinskega inštituta za pravosodno usposabljanje so se izboljšali pogoji za usposabljanje palestinskih sodnikov in tožilcev. V Libanonu je v pripravi specializirano usposabljanje za sodnike, pravnike in sodne uradnike.
  • Komisija je palestinski civilni policiji dobavila vozila, s čimer je znatno povečala njeno učinkovitost.
  • Gruzija je zelo napredovala v boju proti korupciji, izboljšanju pogojev priprtja ter zatiranju mučenja in slabega ravnanja.
  • Cilj nove zakonodaje v Armeniji o beguncih in azilu je približevanje k EU in mednarodnim standardom.

Nova faza energetskega sodelovanja

  • Začela so se pogajanja o pridružitvi Moldavije in Ukrajine k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo, kar pomeni, da bosta morali državi svoje predpise postopno približati pravilom notranjega energetskega trga EU.
  • Financiranje EU, s katerim se zagotavlja posodabljanje reaktorjev sovjetskega tipa, je bistveno za zanesljivo oskrbo Ukrajine z jedrsko energijo. Evropska komisija Armenijo še naprej finančno podpira pri zagotavljanju najnižjih dovoljenih varnostnih standardov v jedrski elektrarni Medzamor.
  • EU je z Egiptom, pomembno proizvajalko energije, podpisala memorandum o soglasju glede sodelovanja na področju energetike. Azerbajdžan je kot proizvajalka in tranzitna država strateška partnerica EU v zvezi s kaspijskimi viri nafte in zemeljskega plina.
  • Izrael, Palestinska uprava in Evropska komisija so obnovili tristransko energetsko sodelovanje „Solar for Peace“ (sončna energija za mir), medtem ko je Palestinska uprava razvila načrte za sončno elektrarno v Jerichu.
  • Srečanje na vrhu Unije za Sredozemlje 13. julija 2008 je kot prednostno pobudo Unije za Sredozemlje: Barcelonski proces potrdilo načrt za sončno energijo v Sredozemlju.

Okrepitev prometnih povezav

  • Sporazum z Marokom o letalskem prometu, ki velja od leta 2007, je doslej omogočil 17-odstotno povečanje prometa, saj je bilo vzpostavljenih 52 novih letalskih povezav in na trg je vstopilo 12 novih letalskih družb. To znižuje cene vozovnic in razširja turistično izbiro, hkrati pa prispeva k oblikovanju turizma ter ustvarjanju delovnih mest. Začela so se pogajanja o podobnem sporazumu z Ukrajino, načrtovana pa so tudi pogajanja z Gruzijo.
  • Horizontalni sporazumi o letalskem prometu so bili podpisani z Armenijo, Izraelom in Jordanijo, prav tako pa so se z vsaj dvema državama začela pogajanja o evro-sredozemskih letalskih sporazumih.
  • Na južnem Kavkazu se je začela sanacija železniške proge Yerevan–Tbilisi (Armenija–Gruzija).
  • Finančna sredstva iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo podpirajo projekte, kot so tramvaj v Rabatu in gradnja podeželskih cest v Maroku, posodobitev letališča v Kišinjevu ter sanacija cest v Moldaviji.

In še več...

  • Evropska komisija financira nevladne organizacije in lokalne organe v Egiptu, Gruziji, Jordaniji, na zasedenem palestinskem ozemlju, v Tuniziji in Ukrajini.
  • Namen finančne podpore reformam izobraževalnega sistema v Maroku je zmanjšanje nepismenosti (zajema 38 % prebivalstva, večinoma ženske).
  • Položaj žensk in varstvo njihovih pravic sta se v Jordaniji, Tuniziji in Egiptu še izboljšala.
  • Podpora, ki jo zagotavlja EU, je omogočila obnovitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v Maroku in je bistven dejavnik reforme zdravstva v Moldaviji.
  • Izboljšanje oskrbe z vodo v Jordaniji, ki jo financira EU, izpolnjuje potrebe iraških beguncev v regiji Zarka.
  • Mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite se je v letu 2008 uporabil za pomoč Gruziji po vojni z Rusijo ter za pomoč Ukrajini in Moldaviji pri obvladovanju uničujočih poplav.
  • Izrael (kot pridružena članica), Egipt, Jordanija in Maroko so še posebej uspešno sodelovali v prvih razpisih na podlagi sedmega okvirnega raziskovalnega programa.
  • Število mladih iz držav ESP, ki opravljajo prostovoljne dejavnosti v okviru programa EU Mladi v akciji, se je precej povečalo (+87,5 %), prav tako pa so se pomnožile izmenjave za mlade in mladinske delavce (+23 %).

Unija za Sredozemlje, ki temelji na barcelonskem procesu, je dala nov polet odnosom med Evropo in njenimi južnimi sosedami. Evropska komisija je poleg tega predlagala ambiciozno vzhodno partnerstvo z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo ter Ukrajino, ki vsebuje obsežen in zahteven program utrditve vezi med EU in temi državami.

V letu 2008 se je prav tako povečala pomoč, ki jo EU zagotavlja partnericam ESP. V primerjavi z letom 2007 se je dodeljeni znesek povečal z 1,67 milijarde EUR na 1,71 milijarde EUR.

Razpoložljivi dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uresničevanju evropske sosedske politike v letu 2008 (Bruselj, 23. aprila 2009) in poročila posameznih držav za Armenijo, Azerbajdžan, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Maroko, Moldavijo, zasedeno palestinsko ozemlje, Tunizijo in Ukrajino ter področno poročilo o napredku lahko najdete na spletni strani:

http://ec.europa.eu/world/enp/documents_en.htm.

Sporočila, v katerih so povzete razmere v posamezni državi, so na voljo na spodnjih naslovih:
Armenija MEMO/09/182
Azerbajdžan MEMO/09/183
Egipt MEMO/09/179
Gruzija MEMO/09/184
Izrael MEMO/09/185
Jordanija MEMO/09/186
Libanon MEMO/09/187
Maroko MEMO/09/188
Moldavija MEMO/09/180
Zasedeno palestinsko ozemlje MEMO/09/181
Tunizija MEMO/09/178
Ukrajina MEMO/09/189

Več informacij o evropski sosedski politiki: http://ec.europa.eu/world/enp/index_en.htm.


[1] Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Moldavija, zasedeno palestinsko ozemlje, Tunizija in Ukrajina.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website